Osamosvojitvena politika v skednju Škrabčeve domačije

0
»Politiki obeh držav se ves čas pogovarjajo kot, da prihajajo z druge celine in, da ne poznajo drug drugega.«

Jugoslavija kot večnacionalna, federalna tvorba, je ob koncu 90-ih let prejšnjega stoletja začela pokati po vseh šivih, zato se je ura njenega obstoja v tedanji obliki preprosto ustavila. Namesto dogovora o novi ureditvi, na temelju samostojnih držav nekdanje skupne države, se je začela krvava vojna. Pomembna akterja tega obdobja, ko se je zanetil balkanski kotel, sta bila gosta mesečnega pomenkovanja v skednju Škrabčeve domačije, prvi predsednik predsedstva Slovenije, Milan Kučan in nekdanji hrvaški predsednik, Stipe Mesić. Spomnila sta se časa osamosvajanja in odličnega sodelovanja med republikama, a le za nekaj let. Ko je orožje vojn utihnilo in je nastopil čas tranzicije, zaupanja med sosedi, mednarodno priznanima državama, ni bilo več, saj so ga v preteklih letih poglobile številne afere. »Črke arbitražnega sporazuma, ki ga vsak bere po svoje, so največji kamen spotike, ki bo še dolgo bremenil dva naroda,« sta soglašala gosta. »Zagotovo je ta sporazum bolj naklonjen Hrvaški, a si arbitraže ne želi, ne zaradi odnosa s Slovenijo, ampak predvsem, ker ima odprta mejna vprašanja z Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Srbijo in Madžarsko. Pristati na tako rešitev bi pomenilo, da se bo ta (Slovenski) model lahko uporabljal tudi v primeru ureditve mejnih vprašanj s temi sosedi,« je prepričan Kučan. »Politiki obeh držav se ves čas pogovarjajo kot, da prihajajo z druge celine in, da ne poznajo drug drugega,« je dejal Stipe Mesić in poudaril, da je arbitražni sporazum skoraj v celoti spisan po želji Hrvaške, do rešitve goreče težave pa bi lahko prišli po modri poti, brez velike medijske pompe. Neizogibna tema pogovora, ki ga je oblikoval dr. Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES, je bila seveda tudi Evropska unija, ki je v evidentni krizi. Tako Mesić kot Kučan menita, da bi se morala skupna evropska domovina reševati tudi z (nekaterimi) izkušnjami ob razpadu Jugoslavije.

Naslednji gost tradicionalnih mesečnih pomenkovanj, 20. junija, v Škrabčevem skednju bo Aleksander Čeferin, predsednik evropske Nogometne zveze (UEFA) v drugem mandatu.

mgć

Komentarji