Osebna izkaznica
Predsednik kluba: Vinko Levstek
Letnica rojstva: 1999
Število članov: 252
Članarina: 28–50 EUR
Plavanje je eden najstarejših športov in, kakor je hoja glavni oziroma osnovni način gibanja na kopnem, je plavanje osnovni način gibanja v vodi. Prej ali slej se ga – sploh danes – skorajda moramo naučiti vsi, če pa želimo poznati še tiste prave, posebne tehnike in spretnosti plavanja ter se s tem ukvarjati aktivno, pa nam pomaga Plavalni klub. Eden izmed teh je tudi Plavalni klub Ribnica, ki kljub svoji »mladosti« z velikimi uspehi kroji sam vrh slovenskega plavanja. O začetkih, treningih, tekmah in ostalih zanimivostih nam je več povedal Miha Koren, glavni trener Plavalnega kluba Ribnica.
Od kdaj deluje klub? Kdo ga je ustanovil? Kdo je bil prvi predsednik?
Začetki plavanja v Ribnici segajo v leto 1999, natančneje 13. oktobra, ko je nekaj ljubiteljev plavanja ustanovilo in registriralo Plavalni klub Ribnica. Osnova za nastanek je bila prenova 25-metrskega bazena v Športnem centru Ribnica. Prvi predsednik, Julijan Ozimek, je z nekaj somišljeniki za prve plavalne korake navdušil nekaj mladih plavalcev, ki so z vztrajnim treningom pričeli ribniško plavanje postavljati na plavalni zemljevid Slovenije.
2. Kako menite, se je klub »vzpenjal«?
Klub raste in se vzpenja vse od samega začetka pa do danes, in to na več področjih. Po številu vpisanih otrok in rekreativcev v naše programe, po številu tekmovalcev in tekmovalnih rezultatih, pa tudi po kadrovski strukturi. Trend rasti se je v zadnjih dveh letih sicer umiril, saj smo v sklopu plavalne šole in tekmovalnega plavanja skoraj že dosegli maksimalno kapaciteto plavalcev v ribniškem bazenu, nekaj prostora za rast pa imamo še pri razvoju rekreativnega plavanja starejših. Kar pa se tiče kadrovskega področja, je klub že od samega začetka veliko pozornosti namenjal kvalitetnemu strokovnemu kadru. Tako so sedaj v klubu profesionalno zaposleni trije profesorji športne vzgoje z najvišjo licence trenerja plavanja, preostali kader pa predstavljajo naši bivši plavalci in plavalke, ki jim pomagamo do čim boljše izobrazbe na plavalnem področju in jim srce bije za domači klub.
Kako se je vse skupaj začelo – je bilo že takoj veliko včlanjenih, so se pojavljale kakšne težave?
V plavalni klub se je v prvem letu vključilo okoli 150 otrok in odrasli. Veliko število nadobudnih otrok pa je zahtevalo večje in boljše strokovno vodstvo, kar je bil izziv in prioriteta v prvih desetih letih kluba. Ker je v plavalnem športu huda konkurenca se prvi tekmovalci niso niti približali najboljšim. Zato so imeli po dopoldanskih tekmah kakšen izlet, ki so ga otroci hoteli vsako leto ponoviti. Ko smo imeli tekmo v Celju, smo obiskali tamkajšnji grad, potem v Kranju smo šli na pico… Skratka, naš cilj je bil, da ne bi začutili naše popolne nekonkurenčnosti, da jih ne bi po domače povedano minilo. Pa vendar se je z zdravim pristopom otroke motiviralo in spodbujalo, da so vztrajali, kar se je z leti pokazalo kot pravilno, saj so se naši plavalci vztrajno bližali najboljšim.
Kdaj lahko otroci začnejo trenirati pri vas (pri katerih leti)?
Z učenjem plavanja v programih plavalne šole lahko otroci začnejo s štirimi leti, s prvimi tekmovanji pa se srečajo med osmim in desetim letom, v kolikor so že izpopolnili svoje tehnično znanje do primerne ravni za nastop na tekmovanju.
Prevladujejo fantje ali dekleta? Katera starostna skupina je največja?
Treba je vedeti, da je namen plavalnega kluba prav učenje osnovnih tehnik plavanja in s tem razvoj življenjsko pomembne spretnosti pred utopitvijo. Tako je delež deklet in fantov približno enak. Plavalno opismenjevanje pa je pomemben del nacionalnih programov vzgoje in izobraževanja, zato je največja starostna struktura otrok od 6 do 9 let, ki velja za obdobje, ko se otroci nekako že morajo naučiti plavati, nenazadnje pa se v tem obdobju tudi najhitreje naučijo.
Lahko izpostavite nekaj »najboljših« plavalcev, ki so morda v zadnjih letih nanizali najboljše uspehe?
Zadnja leta smo v tekmovalnem plavanju eden vodilnih klubov v Sloveniji po številu odličij na državnih prvenstvih. Tako je bilo tudi leto 2018 izredno uspešno. Dvajset plavalcev in plavalk je v posamičnih in štafetnih nastopih kar 104-krat zasedlo mesto stopničkah na zimskem, letnem in absolutnem državnem prvenstvu. Med člani so izstopali Robert Lovšin, Chad Andoljšek in Lucija Kous, ki so v preteklih letih vlekli vlak moškega in ženskega plavanja v Ribnici. Za njimi prihajajo mlajši Gaja Radivojević, Maša Lovšin, Ana Kastigar, Vid Lovšin, Filip Čirović, Maja Levstek, Olja Radivojević, Maks Kastigar, Zara Čirović in še nekateri, ki pa jih čaka še veliko trdega dela, da svoj talent unovčijo tudi na najvišjih ravneh državnega in mednarodnem nivoja.
Kako pa je s priljubljenostjo plavanja v Ribnici? Raste, pada? Prihajajo tudi od drugod? Iz Kočevja, Velikih Lašč?
Priljubljenost plavanja je v Ribnici že kar nekaj časa visoka in tako tudi ostaja. Je pa razvidno, da dober glas seže tudi dlje, saj opažamo, da v naš klub prihaja vedno več otrok iz kočevske občine, približno 15 %, ter ostalih okoljskih občin, torej iz Velikih Lašč, Dobrega Polja in seveda Sodražice. Njihov delež je prav tako nekje 15 %.
Kje potekajo treningi in kolikokrat tedensko? Pa tekme?
Plavalni treningi tekmovalnih selekcij potekajo primarno v domačem, ribniškem bazenu, ki ga dopolnjujemo s treningi gibljivosti, preventive in moči v telovadnici in fitnesu. Število treningov je prilagojeno razvojni stopnji otroka in optimizirano, da omogoča najboljše rezultate za različne starostne kategorije. V poletnem obdobju, ko se začenjajo tekmovanja v 50-metrskem bazenu, pa se poslužujemo treningov v Ljubljani, kjer najemamo 50-metrske bazene, saj olimpijskega bazena v domači regiji ni, bi si ga seveda zelo želeli. Nenazadnje bi bil tak bazen tudi izredna pridobitev za vse občane v širši regiji od Škofljice do Kočevja in od Cerknice pa do Krke. Glede tekem pa… naši tekmovalci tekmujejo kot mlajši na regionalnem in državnem nivoju, v starejših starostnih skupinah pa se pričnemo udeleževati tekem v tujin, v večini na Balkanu in srednji Evropi.
Kje se trenutno »nahaja« klub – kako uspešni ste, s čim se lahko »pohvalite«?
Prvi uspehi plavalnega kluba so se začeli pred približno desetimi leti, ko smo v Ribnici dobili prve državne naslove in državni rekord v plavanju. Od takrat naši plavalci in plavalke vedno bolj krojijo vrh slovenskega plavanja, predvsem v mlajših starostnih kategorijah. Nekaj najvidnejših posameznikov še vedno drži najboljše znamke v Sloveniji. Posamični državni rekorderji so recimo
Maja Guduraš, ki je leta 2008 postavila državni rekord v kategoriji mlajših deklic (U11) na 50 metrov prsno, Chad Andoljšek je potem leta 2011 postavil državni rekord v kategoriji dečkov (U14) na 50 metrov prosto, Lucija Kous je postavila državni rekord v kategoriji mladink na 50 metrov in 100 metrov hrbtno leta 2012, pa dve leti zatem Jošt Pavlin, ki je postavil državni rekord v kategoriji kadetov na 200 metrov prsno, leta 2017 pa je Robert Lovšin postavil državni rekord v kategoriji mladincev na 100 metrov delfin.
Štafetni državni rekorderji pa so bili leta 2011 in 2015 Nik Obranovič, Tim Zobec, Chad Andoljšek in Jošt Pavlin, ki so postavili državni rekord v štafeti na 4×50 metrov mešano, leta 2017 pa je štafeta v sestavi Tilen Kočevar, Tim Zobec, Chad Andoljšek in Robert Lovšin postavila absolutni moški državni rekord v štafeti na 4×50 metrov prosto.
Kakšni so kratkoročni in dolgoročni načrti – kratkoročni (letošnja sezona) in dolgoročni?
Kratkoročni načrti za letošnje leto so ohraniti visok nivo nastopov na državnih prvenstvih in jih nadgraditi z nastopom naših najboljših plavalcev v reprezentanci Slovenije na Evropskih igrah mladih v Bakuju letos poleti.
Dolgoročno pa je cilj predvsem stabilizirati nivo, ki ga dosegamo sedaj, kar je glede na pogoje, ki jih imamo v Ribnici trenutno optimalen. V kolikor pa bi se pogoji dela v prihodnjih letih izboljšali, bi lahko razmišljali tudi o širjenju naših programov in doseganju najvišjih rezultatov na članskem nivoju.
N.Š.