Plečnikovi zvoniki v Ribnici

0

Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti velikega arhitekta Jožeta Plečnika je prav, da spomnimo, da imamo v središču Ribnice njegovo zadnje delo – Plečnikove zvonike na župnijski cerkvi, ki nas s svojo mogočnostjo pozdravljajo že od daleč.

Obnova župnijske cerkve po drugi svetovni vojni

Med drugo svetovno vojno je bila ribniška župnijska cerkev hudo poškodovana. Ob koncu vojne je 19. aprila 1945 zaradi bombardiranja pogorela vsa streha na cerkvi, uničeni pa sta bili tudi obe zvonikovi kapi. Kolikor slikarij niso pokvarile krogle, jih je uničevala vlaga. Takoj po svoji namestitvi je prvi začasni župnijski upravitelj Stanislav Erzar pogumno zagrabil za delo. Župljani so mu vneto pomagali, da je cerkev kmalu dobila novo, z opeko krito streho. Začasno so z lesenima strehama pokrili oba zvonika.

Na ugodnejše čase je bilo treba čakati nekaj let. Župnija Ribnica je v letu 1949 dobila v novem župnijskem upravitelju Alojziju Dobrovoljcu krepko roko, pogumno in preudarno glavo. Dolgoletni ribniški župnik in dekan se je skupaj z župljani lotil napornega dela celotne obnove župnijske cerkve. Brž ko je bila urejena notranjost cerkve, se začeli z obnovo zvonikov.

Z mislijo na arhitekta Jožeta Plečnika, največjega slovenskega umetnika na področju arhitekture, je dekan Alojzij Dobrovoljc v začetku junija 1956 obiskal prof. Franceta Frica (doma je bil iz Hrovače), takratnega župnika v Trnovem v Ljubljani. On naj bi posredoval pri svojem bližnjem sosedu umetniku, da bi dal zamisel za obnovitev zvonikov. Skupaj sta šla na obisk k velikemu mojstru in mu predložila svojo prošnjo. Arhitekt Plečnik se je zaradi visoke starosti močno ustavljal sprejeti naprošeno delo. Cerkev je hotel videti od blizu. Nekaj dni po ogledu cerkve (12. junij 1956) je svoje odklonilno stališče pismeno ponovil in ga utemeljil, da je prestar in bi zahtevno delo ne mogel voditi do konca. Prof. Fric je arhitekta ponovno prosil, naj delo kljub svojim letom prevzame, ker je Ribnica starodavna župnija in potrebuje nekaj zares lepega za svoje zvonike, Plečnikovih del pa je na Dolenjskem malo. Zato bo prav, da on znanemu kraju pokloni nekaj novega. Plečnika je začel za to gradnjo spodbujati tudi trnovski kaplan in tedanji generalni vikar ljubljanske škofije dr. Jožef Pogačnik. Arhitekt je nato res kmalu, skupaj s spremnim pismom, poslal g. Fricu v trnovsko župnišče načrt za sedanja vršaca.

Plečnik je v resnici za Ribnico napravil mojstrsko delo in z njim postavil čudovit kamniti pušeljc sredi Ribnice in Ribniške doline. O kaki nagradi za ves svoj trud ni hotel niti slišati. Tudi ob drugih podobnih priložnostih je prof. Fricu dejal: “Jaz imam svojo plačo, ki mi zadostuje za življenje. Čutim se dolžnega, da delam, kar in kolikor morem.” To so besede največjega slovenskega arhitekta. Vse njegovo življenje je bilo en sam delovni dan.

Srčno plemeniti arhitekt je 6. januarja 1957 umrl. Pri postavitvi novih vrhov cerkvenih zvonikov je sodelovala njegova učenka arhitektka Erna Tomšič, ki je pomagala tudi pri ostalih obnovitvenih delih na ribniški župnijski cerkvi. Finejše dele iz poliranega betona je izdelalo trnovsko podjetje arh. Lurške Curk. Nosilno ploščo nad zvonovi in osrednji stolpič pa je napravilo domače gradbeno podjetje. Vso pohvalo zaslužijo župljani, ki so redno in veliko dajali v puščico, mnogi pa so poleg tega, na prošnjo g. dekana Alojzija Dobrovoljca, radovoljno poprijeli za razna ročna dela. Ker je vsa župnija lepo sodelovala z g. dekanom, je bilo možno dokončati tako velika dela. Krajevna oblast je kot svoj prispevek k obnovitvenim delom odpustila ves predpisani davek za posek prve skupine gradbenega lesa.

Nova zvonika je 7. avgusta 1960 blagoslovil škof Anton Vovk. Obnovljena cerkev je veličastni spomenik umetniku, ki je zasnoval načrte, a njihovega uresničenja žal ni dočakal, hkrati pa je tudi spomenik znanim in neznanim dobrotnikom, ki so pri obnovi s svojim delom, denarnimi prispevki ali kakorkoli pomagali.

Podatke zbral in zapisal Peter Lesar, slike osebni arhiv

Komentarji