Po 120-ih letih… Od ustanovitve Kluba slovenskih biciklistov ribniške doline do dogovora o sodelovanju pri Krošnjarski kolesarski poti

0
Kolesarski klub Ribnica, Ilustrirani Slovenec, št. 14, 1931.

Župani občin Bloke, Cerknica, Loška dolina, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Razvojni center Novo mesto d.o.o., Regionalna razvojna agencija Zeleni Kras, d.o.o. in podpredsednica Vlade RS in ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, so podpisali Dogovor o sodelovanju pri izvajanju projekta državnega in medregijskega pomena »Krošnjarska kolesarska pot«. Na podlagi podpisanega dokumenta bo Ministrstvo za infrastrukturo lahko pristopilo k pripravi strokovnih podlag in opredelitvi koridorjev kolesarskih povezav.

Malokateri šport nudi toliko možnosti kot kolesarjenje, saj je primeren tako za netrenirane ljubitelje, kot tudi za aktivne športnike. Ponuja obilo možnosti za raziskovanje narave ter dobro druženje, poleg tega pa krepi naše zdravje in poživi duha. Z novimi povezavami po kolesarskih poteh s sosednjimi občinami bomo kmalu imeli še več možnosti za aktivno preživljanja prostega časa na kolesu. Da pa so to že pred mnogimi leti počeli tudi naši predniki v resno organiziranem društvu, zasledimo iz spodnjega zapisa/dnevnika pokojnega Jakoba Oražma, ključavničarskega mojstra in vnetega podpornika sokolske ideje v ribniški dolini:

»Leta 1899 je bilo osnovano Kolesarsko društvo v Ribnici. Imenovalo se je “Klub slovenskih biciklistov ribniške doline”. Obstanek kluba na podlagi predstoječih pravil je visoka c. kr. deželna vlada z odlokom z dne 16. maja 1900 št. 1931 potrdila. Članov kluba je bilo 41. Prirejali so izlete ob nedeljah v Ortnek, Velike Lašče, k Sveti Trojici, Sodražico in drugam. Prirejali so jour fixe, kolesarske veselice in različne zabave. Ako je kak član umrl, je dobil venec od kluba. Ko se je leta 1906 ustanovilo Sokolsko društvo, se je klubovo premoženje uporabilo za nakup telovadnega orodja. Potem se je klub kolesarjev razpustil”. Torej je bil kolesarski klub nekak predhodnik Sokola in njegovo premoženje prva baza za nakup telovadnega orodja novega društva.

Ribniški kolesarji so prirejali tudi tekme doma, udeleževali so se pa tudi tekem širom Kranjske. Znani vozači (kolesarji) so bili posebno France Križman, Avgust Juvanc, poznejši načelnik Sokola, Nata Klinar, France Ilc in še mnogi drugi. Znano je, da so prevozili klanec Boncar (Podklanec – Bloke) brez oddiha, kar je bil za takratno tehnično stopnjo koles zelo lep uspeh in velika vzdržljivost. To nam dokazuje, da je bil kolesarski klub že taka enota, ki ni bila samo za parado, temveč se je kolesarstvo smortno gojilo kot šport. Kakšnih zmogljivosti so bili kolesarji zmožni, kaže stava med kolesarjem Križmanom Francem in bratom ribniškega trgovca Pickom Jurijem. Stavila sta, kdo bo preje v Strugah pri cerkvi. Picek Jurij je šel na pot peš preko Stelnikov in Male gore proti Strugam, medtem ko se je Križman istočasno odpeljal s kolesom preko Ortneka, Velikih Lašč, Raščice, Dobrepolja v Struge. Ko jo primaha Picek ves zasopljen v Struge, ga je Križman že čakal čil in svež na klopci pod vaško lipo pri struški cerkvi.«

Fantje so nekoč s kolesom hodili k dekletom v sosednje vasi…

…Torej “Vsi na kolo za zdravo telo” in spoznavajmo našo prelepo okolico.

Peter Lesar, zbiralec razglednic ribniške doline

Komentarji