Podeželski zdravnik

0

Podeželski zdravnik (tudi) graditelj mostov med narodi “Ko se ozrem v preteklost, se mi zdi, da je teh več kot 50 let minilo, kot bi udaril z dlanjo ob dlan. Res je, da se je od daljnega leta 1964 v tej dolini veliko spremenilo, saj so zaselki, vasi in občina dobili svojo podobo, o kateri smo lahko takrat le sanjali, a najbolj odtehta to, da so ljudje ostali-ljudje, ” večkrat razloži dr. Stanko Nikolič, od leta 1991 predsednik Turistično športnega društva Kostel.

Upokojeni zdravnik iz Kostela, ki šteje 85 pomladi, je ves čas gonilna sila odročnega podeželja v zgornji dolini Kolpe. Po končanem študiju na medicinski fakulteti v Beogradu je sprva delal v Vojvodini. Prisluhnil je slovenskim zdravnikom, zakoncema Zmagi in Francu Bidovec ter Ivu Lavriču, ki so mu svetovali, naj pride delat v Slovenijo. “Podeželski zdravnik bom torej. Tega se nisem bal, še več, ponujala se mi je možnost, da resnično zaživim z ljudmi, svojimi pacienti, ki jih bom lahko srečeval večkrat na dan, na cesti, v trgovini, na pošti, veselici ali ob kakem žalostnem obredu.

Že po prihodu v to okolje sem začutil sožitje s krajani, ” se spominja Stanko Nikolič. Svojo zagnanost je usmeril v gradnjo zdravstvenih postaj v Vasi, Dragi, Osilnici, Predgradu in v Strugah. Nikogar, vsaj na demografsko ogroženih območjih, ni sram povedati, da je za oživljanje “od boga in države” pozabljenih vasi veliko prispevala tudi JLA. S stroji, zaradi slabo dostopnega območja večkrat tudi ročno, so prebili ceste do skoraj praznih vasi, napeljali vodo in pomagali pri posodobitvi druge infrastrukture. “Vojska nam je vedno priskočila na pomoč,” se ozre in kaže na cesto od Mirtovičev proti Osilnici. Po osamosvojitvi, ko so morali vaščani Osilnice do svojega doma čez ozemlje Hrvaške, saj ceste po slovenski zemlji ni bilo, je Stanko Nikolič le prižgal luč upanja za te kraje.

“Naletel sem na razumevanje ozkega kroga ljudi s kočevske občine, prisluhnili so mi tudi nekateri v državi, tako da so leta 1993 stekla dela za obnovo stare vaške poti med Petrino in Mirtoviči.” Nerad govori o hudem boju z gostujočimi okoljevarstveniki in oblastjo, ki so skušali na vsak način ustaviti obnovo ceste. Leta 1994 so jo le odprli.

“Če je ne bi, bi bila dežela Petra Klepca dolgo odrezana od matične države,” je prepričan. Le nekaj dni po tistem, ko je po več kot petdesetih letih po tej cesti oživel promet, je predčasno odšel v pokoj. A svojega dela ni ustavil, saj je znal že kot podeželski zdravnik ljudi motivirati za prostovoljno delo, danes nekoliko pozabljeno človeško dejavnost.

Turistično-športno društvo Kostel, ki je s paleto svojih dejavnosti zgled več kot 400 društvom v Sloveniji, vodi od ustanovitve. Vsaka vas, tudi oddaljeni zaselek, je lično okrašena s prepoznavnimi tablami, napisi in smerokazi kakršnih v Sloveniji zagotovo ni. V društvu, vanj je vključena skoraj polovica občine z nekaj več kot šesto dušami, deluje več sekcij, ki dajejo težo izobraževanju in pripravijo več kot 50 prireditev na leto. Posebna skrb je okolje, tudi reka Kolpa, ki je na leto gostiteljica najmanj petih ekoloških spustov in očiščevalnih akcij.

» V okviru vseslovenske akcije »Moja dežela , lepa in gostoljubna,« izvajamo svoj projekt »Kostelci, očistimo pred svojim pragom«. Prav presenetljivo se je dobro prejela, izstopa pa množičnost , ki se kaže tudi v velikem odzivu pri vsakoletni ocenjevali akciji urejenosti hiš, poslovnih prostorov in bivalnega okolja,« je ponosen dr. Nikolič.

Društvo je že ob ustanovitvi svoje korenine pognalo tudi on stran Kolpe, v hrvaški občini Delnice. Nikoli pretrgane stike z ljudmi ob mejni reki in celega Gorskega Kotarja je dr. Nikolič pristno pletel še v času opravljanja svoje poklicne službe. Oplemenitil jih je s sorodnim društvom za turizem in šport iz Broda na Kolpi, ki ga vodi Davorin Dado Klobučar.

Dada, ki je bil svoj čas izjemno nadarjeni košarkar na Reki, dr. Nikolič pozna še kot otroka. Njuni novejši projekti so naleteli na podpro tudi v Ljubljani in v Zagrebu. » Ko je Kolpa postala schengenska meja, smo pobudi, da bi zaradi domnevne večje varnosti zaprli in celo porušili nekatere manjše mostove na Kolpi rekli ne. Na nekem shodu so ljudje, ko je vse kazalo, da bodo na bregu reke le peli težki stroji, združeno citirali nobelovca Iva Andrića: » Ne rušite mostove, morda se boste nekega dni po njih vrnili«. In imeli s(m)o prav, saj sta v teku projekta za obnovo mostov Slavski Laz-Čedenj, Grintovec-Turki in visečega mostu v Srobotniku. To res lahko štejemo kot prvo zmago podeželja skupnega prostora , na drugo, ko bo zagotovljen denar iz strukturnih skladov, pa še čakamo, »dr. Nikolič ne skriva zadovoljstva. Društvi , pobudo je dal sam, kot večja skupna projekta podpisujeta tudi tradicionalno božično novoletno srečanje na meji in nočni tek po dolini Kolpe.

»Ne le da tvorno sodelujemo, mi pravzaprav rišemo nov zemljevid sicer večstoletnega sožitja ljudi na bregovih Kolpe. Tudi zardi tega sva pred devetimi leti prvič sklenila, da na skupno snidenje povabiva uniformirane može policije in carine, predstavnike občin, šol in drugih. Cariniki, s katerimi smo zelo tvorno sodelovali, so pred pol tretjim letom odšli. Naj kmalu pade tudi schengenska meja, »je navdiha poln Klobučar. Prvi meddržavni nočni tek sta društvi pripravili prvega julija 2013 ob vstopu hrvaške v Evropsko unijo.

Kostelsko društvo seveda pod neutrudno doktorjevo taktirko ves čas odstira skrivnosti pozabljene kostelske preteklosti . Tako so pred trinajstimi leti obudili klekljarsko izročilo. Ta obrt spretnih ženskih prstov je kmalu po nastanku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri vsaki kostelski hiši zaposlovala sleherno deklico,mamo,babico. »Od takrat izvajamo tečaje in širimo krog udeleženk, ki smo ga ob koncu lanskega leta sklenili z izdajo lične knjige. Knjige in publicistična dejavnost so sicer ena izmed temeljnih poslanstev društva, saj jih je bilo doslej napisanih najmanj deset. V eni izmed njih pa pred tremi leti umrli Peter Svetik, oče Geosa (geometričnega središča Slovenije v Vačah) sicer kostelski zet, se je na nagovor doktorja podrobno lotil opisovanja žlahtnosti Kostelske rakije, ki je po zaslugi društva pridobila blagovno znamko z geografsko označbo. Šilček s to kapljico strežejo (menda) tudi bruseljskim uradnikom.

Komentarji