Med mnogimi nalogami slovenske policije spada tudi delo na področju varnosti državne meje ter nedovoljenih migracij in tujcev. V njeni pristojnosti so zato nadzor nad prehajanjem državne meje, varovanje državne meje, preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov na državni meji ter mejnih incidentov, preprečevanje nedovoljenih migracij in operativne naloge v zvezi s tujsko zakonodajo. Dejstvo je, da nas je migrantska kriza v prvih mesecih leta kar konkretno »zadela«. Kot poroča Policija, je bilo v januarju in februarju 2019 na ozemlju Slovenije prijetih kar 611 ilegalnih pribežnikov, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 158 (oziroma 35 %) več. Na policiji so se odločili, da v zvezi s situacijo na področju migracij medijem odgovorijo z obsežnejšim poročilom o delu slovenske policije na področju mejnih zadev in tujcev. Pa poglejmo, kako pravzaprav poteka zgodba migranta, ki je s strani policije prijet na našem ozemlju.
Opredelitev tujca – Policija ali Ministrstvo?
Kot pravijo, ima Policija pomembno vlogo pri prvi obravnavi ilegalnih migrantov (postopki identifikacije, zagotavljanje varnosti itd.), njihovem morebitnem vračanju v sosednje države in pri nastanitvi v primeru možnosti vračanja v matične države. Postopki se razlikujejo glede na to, ali tujec, ki je nedovoljeno prestopil državno mejo, zaprosi za mednarodno zaščito ali ne. Če da, mora policija opraviti le prve postopke, denimo identifikacijo, nato pa prosilca preda v nadaljnjo obravnavo Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), Direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo (DUNZMN). Prosilci so običajno nastanjeni v azilnem domu, ki je v pristojnosti MNZ in ne Policije. Strokovne službe nato v nadaljevanju postopka odločajo o vloženi prošnji. Tiste, ki za mednarodno zaščito ne zaprosijo, pa obravnava Policija, in sicer s postopkom po Zakonu o tujcih. V tem primeru pa je Policija zadolžena za celotni postopek vračanja v državo tranzita ali izvora, vključno z morebitno nastanitvijo v Centru za tujce.
Vstavi fotko v mapi, pod njo napiši: Tujci, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, niso več v rokah policije, pač pa jih v obravnavo prevzame Ministrstvo za notranje zadeve. Navadno so nastanjeni v azilni dom v Ljubljani. Vir: mnz.gov.si
Center za tujce
Enostavno povedano, tu bivajo tujci, ki so nezakonito v Republiki Sloveniji. Velikokrat se zgodi, da Center za tujce ljudje enačimo z azilnim domom, kar pa je napačno, saj v Center za tujce beguncev in prosilcev za azil ne sprejemajo. Gre za ustanovo zaprtega tipa, ki je namenjena zgolj preverjanju tujcev in vračanju le-teh. Tu so tako – poleg tipičnih ekonomskih migrantov, ki potujejo za boljši jutri in jih je velika večina – tudi tisti, ki imajo kriminalno preteklost in se v Sloveniji skrivajo pred institucijami oziroma so zbežali iz tujih zaporov. V Centru za tujce tako najdemo sedem »vrst« tujcev: 1. tisti, ki jih ni mogoče takoj odstraniti iz države, 2. tisti, katerih istovetnost ni potrjena, 3. tisti, ki čakajo na izgon, 4. mladoletni brez spremstva, 5. tisti, ki čakajo predajo tujim varnostnim organom, 6. tisti, ki so v postopku odstranitve in 7. tisti, ki niso zapustili Slovenije in so ponovno zaprosili za mednarodno zaščito.
Zagotovljeno imajo osnovno oskrbo v skladu z njihovimi verskimi in kulturnimi običaji, zdravstveno oskrbo, psihosocialno oskrbo. Tujci imajo v skladu s pravilnikom o pravilih bivanja tudi pravico do obiskov svojcev, prijateljev, znancev… V Centru za tujce so ljudje navadno nameščeni zelo kratek čas, navadno policisti za dokončan postopek potrebujejo okoli 15 dni.
Mladoletne osebe brez spremstva
Kot narekuje Zakon o tujcih, se mladoletnega tujca brez spremstva staršev ali zakonitega zastopnika ne sme odstraniti, saj se je treba najprej prepričati, da bo vrnjen članu družine ali ustreznim sprejemnim centrom v državi vrnitve. Pred odstranitvijo mladoletnega tujca brez spremstva mora policija o tem takoj obvestiti CSD, ki mora mladoletnemu tujcu nemudoma dodeliti skrbnika za poseben primer. Policijska postaja CSD na kratko seznani s trenutnimi ugotovitvami, stanjem mladoletnega tujca ter o nameravanih ukrepih. CSD zagotovi strokovnega delavca in ga napoti na policijsko postajo, kjer z mladoletnim tujcem opravi razgovor, mu nudi prvo socialno pomoč ter pridobi njegovo izjavo o postavitvi skrbnika za posebni primer. Strokovni delavec po potrebi spremlja mladoletnega tujca pri prevozu v ustrezno namestitveno ustanovo – v Azilni dom.
Treba pa je vedeti, da, v kolikor mladoletni tujec potuje v skupini z ljudmi, ki jih osebno pozna (sosed, sorodstveno razmerje v II. vrsti), se šteje, da ta oseba IMA spremstvo.
Istovetnost podatkov
Seveda morajo policisti ugotoviti, ali so podatki, ki jih dobijo, resnični. Postopki ugotavljanja so različno dolgi, odvisno seveda od tega, kaj – če sploh – od osebnih dokumentov ima oseba pri sebi. Če nima ničesar, je seveda postopek daljši, včasih pa celo nemogoč, saj nekatere države izvora ne posredujejo podatkov, in sicer iz različnih razlogov – bodisi vojna bodisi nepodpisan sporazum o izmenjavi podatkov med državami…
Ali migrantom lahko pomagamo?
Z eno besedo – ne. Tudi za slovenskega državljana je pomoč tujcu, ki nedovoljeno vstopi, potuje v tranzitu ali prebiva na ozemlju Slovenije, nezakonita. Če se torej ugotovi, da posameznik tujcu, ki prebiva v Republiki Sloveniji v nasprotju z določili Zakona o tujcih omogoči ali pomaga pri vstopu v državo, tranzitu čez njo ali prebivati v njej, se ga kaznuje z globo od 2.000 do 4.500 evrov. Tudi za slovenskega državljana velja Kazenski zakonik, ki v takih primerih predvideva zaporno kazen do 5 let, in to skupaj z denarno kaznijo.
Torej, v primeru, da kakorkoli »naletimo« na migrante, moramo o tem obvestiti policijo. Namreč, hitro nas lahko pomoč, nasvet, celo prevoz ali ponudba nastanitve krepko udarijo po žepu, še več, lahko nam celo vzamejo prostost.
N.Š.