fbpx
E-UTRIP
Aktualno Kočevje Narava & zdravje Novice Občina

Pomlajevanje kočevskih gozdov

Predvsem kočevski gozdovi že tri desetletja trpijo namnoževanje lubadarja, ki je prav tako pustil pravo razdejanje, nam kažejo veliki goloseki. Žledolom je v začetku februarja 2014 oklestil skoraj 33 odstotkov gozdnate krajine, oziroma 330 tisoč kubičnih metrov listavcev in iglavcev.

Tretjič je udarilo oktobra 2017, ko je orkanski veter po vsej državi izruval več kot poldrugi milijon kubičnih metrov iglavcev in listavcev, polovica škode je prizadejana ravno na Kočevskem. Zijajoče rane v pravljični naravi so še danes vidne, ujma je še posebej prizadela dolgoletne skrbnike le-teh.

»Slutila sem razsežnosti pobesnele narave, ampak, da so lahko udari vetra drevje podirali kot snope, se mi ni niti sanjalo,« se teh dni živo spominja Tina Kotnik, vodja območne enote kočevskega Zavoda za gozdove. Ko je bilo varno stopiti med grmade podrtih iglavcev (listavcev je bilo bore malo), se je od daleč razkrila razsežnost takega vremena.

»Stisnilo me je, solze so orosile obraz. Tam, kjer so pokončno, stoletja, vsem vihram kljubovale mogočne smreke, se je nenadoma pokazala, ja, morbidna čistina. Apokalipsa. Sledilo je obdobje mukotrpne sanacije, napornega dela. In prizadevanj, da golosek znova pomladimo,« je Tina svojemu naraščaju in skupini njihovih vrstnikov razlagala pomembnost druge (vseslovenske) pogozdovalne akcije.

670 prostovoljcev, ki so se odzvali vabilu družbe Slovenski državni gozdovi in partnerjev, je v Lovrencu na Pohorju, Koči Mladika pri Postojni ter Ravber Komandni (Postojna), Ravniku pri Logatcu in v Kočevju zasadilo več kot deset tisoč sadik drevesnih vrst smreke, macesna, bukve, lesnike, hruške in češnje. Največ jih je bilo v Kočevju, in sicer 240, posadili pa so tri tisoč smrek.

»Vetrolom je več kot polovico te škode povzročil na Kočevskem, najbolj pa je prizadel krajevno enoto Mozelj, nižinsko lokalno območje pri Spodnjih Cvišlerjih, tako imenovano Rdeča zemlja,« je dejal Zvone Žagar s SiDG-ja. Po lanski zasaditvi in množični udeležbi, je tudi letos orodje v rokah pod obronkih Kočevskega Roga vihtelo precej mladih, med njimi tudi člani zveze tabornikov in slovenskih skavtov, zaposleni na SiDG-ju in Zavodu za gozdove ter občani. Prihodnje leto bodo tod sadili drevesa hrasta in tako ustvarili pogoje, da bo pognal mešani gozd, ki bo po 80-ih letih primeren za posek.

Roke novomeških skavtov so sadike pridno polagale v izkopane luknje in tako prispevale revitalizaciji kočevskih gozdnih površin. »Prav veseli smo bili povabila. Kaj naj rečem, občutki ob pogledu na praznino so boleči. Lahko smo ponosni, da so tudi naši člani zraven,« jih je pohvalila Barbara Hrastar, prva med njimi.

Zavedanje o gozdu, ki je od nekdaj ponos Kočevske, je še posebej poudaril upokojenec Janez Košir: »Bo držalo, da je to naše »zeleno zlato«. Zelo nas je prizadela igra (vetrovne) narave, ki je v nekaj dneh podrla na tisoče kubičnih metrov gozda in tako spremenila videz krajine. Brez oklevanja sva se z ženo odzvala skupinski posaditvi in obljubiva, da se je bova zagotovo udeležila tudi prihodnje leto.«

Tudi Boštjan s prijatelji bo ostal na vlaku te akcije, ki naj bi postala tradicionalna.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki