PRESNA PREHRANA – POT K TRDNEMU ZDRAVJU IN SREČI

0

Slovenija lahko postane izvoznik kvalitetne hrane in ljudje bodo imeli delo. Le prenehati moramo s pridelavo mesa, saj to zahteva vse preveč plodne zemlje. Na hektarju zemlje lahko prehranimo le 2 mesojedca, a 20 do 50 vegetarijancev oz. presnojedcev.

INTERVJU: MILAN HERVOL – PRESNOJEDEC IN UČITELJ

Že nekaj časa po Sloveniji  potekajo zelo odmevna predavanja gospoda Milana Hervola, ki se že 21 let prehranjuje izključno s presno hrano in živi v tesnem stiku z naravo in njenimi zakoni. K zdravniku se odpravi le vsako 5. leto in tudi takrat le zato, da bo zanamcem zapustil uraden zapis o vplivu takega načina prehranjevanja na človeka, Njegova zdravnica pa pravi tako: «Vaša krvna slika je za zgled«.

V želji, da bi njegova dragoceno znanje in izkušnje dosegla čim več ljudi, je nastal pričujoči intervju, ki bo objavljen v različnih slovenskih časopisih in revijah kot tudi na spletu.

1. Najprej vas bi vprašala to, kar mislim, da o tej temi zanima veliko ljudi. Ali lahko v izključno presni hrani vsaj približno tako uživamo, kot v kuhani in pečeni  in če da, kako lahko to dosežemo ?

Bolezni so te, ki so prisilile ljudi, da začno razmišljati in iskati rešitve na tem področju. Presna hrana je zagotovo v vseh pogledih najboljša hrana, ki nam je na voljo. Če temu ne bi bilo tako, se sam ne bi že 21 let prehranjeval na ta način. Ko borbončice spravimo v red in iz telesa odpravimo strupe, kmalu ugotovimo, da je to zelo okusna hrana, ki se je lahko najemo do polnega zadovoljstva. Posledica takega prehranjevanja pa je še en užitek – trdno zdravje s čudovitim občutkom vitalnosti.

2. Kaj pa bi rekli o najpogostejšem pomisleku, ki ga navajajo zdravniki – kako je z vitaminom B12 in z beljakovinami ?

Sadje in zelenjava, vključno z oreški imata vse potrebne vitamine in minerale, odkrite in še ne odkrite, kot tudi dovolj beljakovin. Poglejte na primer slona in žirafo ali našega bika in konja – ti jedo le travo in listje. Človek bi se moral vprašati, od kod njim B12 in beljakovine. Vitamin B12  telo med drugim ustvarja tudi samo v lastnem prebavnem sistemu, s pomočjo bakterij, ki so tam prisotne. Če sadje, zelenjavo in oreške jemo sveže, iz narave, zaužijemo vitamina B12 v izobilju. Stebelna zelena, na primer,  ga ima 2,5x več kot meso. V trgovinah in hladilnicah pa tega vitamina res ni veliko, saj tam živila vse predolgo stojijo in so povrhu še močno kemično obdelana.

Glede beljakovin – kvalitetne beljakovine se nahajajo predvsem v zeleni, poudarjam zeleni zelenjavi, v oreških, avokadu, … Te se z lahkoto vgradijo v celice telesa.  Pri razgradnji živalskih beljakovin pa nastajajo odpadki – strupi in kisline, zato je večina ljudi zelo zakisanih.  To pa je eden glavnih vzrokov bolezni.

Če bi bilo res, kar pravijo strokovnjaki, bi jaz, ki že tako dolgo nisem okusil mesa, moral imeti veliko problemov, ali biti že mrtev, pa sem ves čas popolnoma zdrav.

Kogar zanima več o tej temi, mu toplo priporočam v branje knjigo: Helmuta Wandmakerja: Hočeš biti zdrav ? Proč s kuhinjskim loncem!

3. Zakaj je dobro, da hrane tudi ne kuhamo, pečemo ?

Vsa kuhana in pečena hrana je kislotvorna, kajti če hrano kuhamo, jo uničujemo – delamo mrtvo. Če človek je meso za prebavo porabimo 70% energije, ostane nam je le 30%. Poleg tega ob prebavi tako toplotno obdelane hrane izgubljamo do 70% energije, dobimo pa le okoli 30%, tako smo stalno v nekem minusu. Pri kuhanju je to razmerje 50 50, pri presni hrani pa za prebavo izgubimo 10%, 90% energije pa dobimo od te hrane. Zato ljudje tako hlastamo po tej hrani, ki pa naših celic nikoli ne more zares nasititi. Poleg tega pa maši ožilje in povzroča bolezni.

4. Na predavanju ste razložili, zakaj je za resnično zdravje nujno, da opustimo meso, mleko in mlečne izdelke, pšenično moko in riž ter celo vodo, ki naj bi jo nadomestili s tekočinami v sadju in zelenjavi. Seveda je pri starem načinu prehranjevanja voda še vedno potrebna. Ali lahko to ponovite za naše bralce ?

Stres, ki ga živali doživljajo ob sodobni vzreji in ob tako krutem dejanju, kot je nasilna smrt, se preko mesa in mesnih izdelkov prenaša na človeka. Poleg tega je meso polno škodljivih maščob, če razne dodane kemije sploh ne omenjam. O škodljivosti živalskih beljakovin pa sva že govorila. Če bi bil človek mesojedec, bi imel povsem drugačen prebavni trakt. Vse mesojede živali imajo zelo kratek prebavni trakt, v našem, dolgem, pa mesne sestavine dobesedno gnijejo. Tudi naše čeljusti in zobovje sta namenjena žvečenju rastlinske in ne mesne hrane.

Podobno kot z mesom je tudi z mlekom, saj so tudi v njem živalske beljakovine, maščobe, dodane kemikalije.  Grobi kalcij, ki ga vsebuje kravje mleko, pa se ne more dobro vezati v naše kosti in se zato nalaga ob sklepe in v žile. Fini, za človeka primerni kalcij se nahaja tako v materinem mleku, kot tudi v rastlinski hrani. Zelo neusmiljeni smo tudi pri pridelavi mleka – krava se v 5 letih popolnoma izčrpa, za zahvalo pa jo na koncu še pojemo. Kravje mleko je namenjeno teličku in ne človeku. Veliko nepotrebnih napak delamo, zakoni narave pa nas za to kaznujejo, o čemer pričajo zdravniške čakalnice, bolnišnice in domovi za ostarele. Včasih se vprašam, kako dolgo bodo ljudje še sledili velikim reklamam, ki vzpodbujajo razvade, ki jim tako množično jemljejo zdravje in moč.

Tudi pšenici in rižu se je pametno izogibat, saj sta polna škroba. Že kot otroci smo iz škroba delali lepilo. To lepilo v našem telesu povzroča zamašitve in druge težave. Nekoč pridelovana pšenica je vsebovala 12% škroba, danes ga vsebuje kar 45%. Ko nas visoki pritisk ali kap opomnijo, naj s svojim ravnanjem prenehamo, je pogosto že prepozno.

Ker človek uživa tako veliko neprimerne hrane, seveda potrebuje velike količine vode, da se vse to lahko premika skozi prebavni trakt, vgrajuje v telo in se kolikor je pač mogoče čisti iz telesa.  A s trdo vodo, ki prihaja iz zemlje, v telo vnašamo apnenec, ki še dodatno pripomore k zamašitvam in drugim težavam. Poglejte, koliko ljudi je vsako leto operiranih zaradi tega. Človek bi moral piti deževnico, ali kar je še bolje, jesti na naraven način pridelana, sočna sadje in zelenjavo, v katerih je obilica zdrave, prečiščene vode. Oba z ženo jo uživava na tak način, le zelo redko jo direktno pijeva. Če ali dokler tega ne počnete tudi vi, vam svetujem naslednje: Večjo količino vode pustite vreti pribl. 10 minut, večino vode odlijte v drugo posodo za uporabo, zadnji liter pa zlijte v odtok. Tako boste dobili precej prečiščeno vodo, ki bo veliko boljša kot voda diraktno iz pipe ali plastenke.

5. Pomembno je tudi, da je presna hrana čim bolj naravno pridelana.  Slovenija ima za razliko od nekaterih drugih dežel dovolj rodovitne, čeprav marsikje, žal, ne več neoporečne zemlje in najrazličnejših rastlin, da pri nas nihče ne bi smel biti lačen, kajne ?

V Sloveniji ni prav dosti dobre, naravno pridelane hrane. Žal so mnoga naša polja že dodobra opustošena, kajti vsako leto zlivamo po njih kemikalije. Tla tam niso več humosna, temveč zbita in mrtva, v njih marsikje ni več deževnikov in drugih koristnih živalic. Navkljub temu imamo v Sloveniji še kar nekaj ljudi, ki skrbimo za zemljo, saj je slovenski narod, narod vrtičkarjev. Vedno več je tudi osveščenih kmetov. A naše trgovine so še vedno prepolne nezdrave, uvožene hrane. Sadje in zelenjava sta pripeljana od daleč, prepogosto zorita v hladilnicah in tovornjakih in sta polna kemikalij. Ob tem pa imamo sami toliko zemlje, da bi lahko to hrano izvažali, namesto da jo uvažamo. Prenehati moramo z vzrejo živali za zakol. Na hektaru zemlje lahko prehranimo le 2 mesojedca, a kar 20 do 50 vegetarijancev oz. presnojedcev. Stalno nas plašijo, da ne bo dovolj hrane za vse, a predvsem zato, da bi lahko nekateri služili, iz nas pa so naredili poskusne zajce. Zakaj to dopuščamo?

Apeliram na državo in občine naj organizirajo zaposlovanje ljudi v ekološkem pridelovanju brezmesne hrane, delavce, katerih ne rabijo več, pa naj s primernimi vzpodbudami vrnejo nazaj na zemljo, od koder so ti tudi prišli. Slovenija lahko tako postane izvoznik hrane in ljudje bodo imeli delo.

Obenem tudi vabim posameznike, ki še kupujejo neprimerno hrano, naj vzamejo svojo usodo in svoje zdravje v svoje roke in si prično hrano pridelovati sami na svojih ali na urbanih vrtovih ali zaživijo na deželi kot osveščeni kmetje.

6. Ali lahko za konec bralcem zaupate svojo pomenljivo izkušnjo z boreliozo ?

Ker sem precej aktiven v naravnem okolju, sem pri ugrizu klopa dobil boreliozo. Kot presnojedec sem bil prepričan, da se ta bolezen ne bo razvila. Žena je bila vendarle zaskrbljena, zato sem po dveh letih in pol odšel k zdravniku in pri pregledu krvi so ugotovili boreliozo. Zdravnica me je hotela poslati k specialistu v Novo Mesto, kar sem odklonil, borelioza pa se do danes, po 15 letih ni razvila in nimam nobenih težav. Če bi prešel nazaj na kuhano hrano, bi se zagotovo aktivirala. Tudi če nas napadejo virusi ali bakterije, telo, če je čisto, z njimi z lahkoto opravi. Iz nosa se pocedi, kar traja od 3 do 8 ur. Če dobimo gripo, pa nas visoka temperatura in bolečine prisilijo k postu, kar pomeni, da se tudi v tem primeru telo želi očistiti samo. A na žalost ljudje zaustavljamo tako čiščenje z antibiotiki, ki imajo mnoge stranske učinke, po večkratni uporabi pa niti ne primejo več. Tudi tu poskušamo porušeno ravnovesje vzpostavljati z novimi napakami. Kdaj bomo spregledali ?  Bolezni je vedno več, mi pa kot noji tiščimo glavo v pesek …

7. Zdi se, kot da sodobnemu človeku manjka predvsem modrosti …

Človek bi moral zase vzeti le toliko, da preprosto in naravno odživi svoje življenje, mi pa smo zašli v kopičenje materialnih dobrin in v prekomerno čutno zadovoljevanje, kar nas v osnovi nikoli ne more zares zadovoljiti. Več denarja, več dela, več skrbi. Izbirajte. Tudi zemlja ne bo prenesla našega neusmiljenega uničevanja. Na kaj smo sploh lahko ponosni ? Preko 5000 nenaravnih snovi, ki škodijo tako nam kot naravi in ki jih pravzaprav sploh ne potrebujemo, kroži med in nad nami.

Slovenija ima tudi popolnoma dovolj zemlje, gozdov, kamenja in drugih naravnih materialov za gradnjo enostavnih in funkcionalnih hiš za preprosto življenje in visoko razmišljanje, kar naj bi bil smoter življenja. »Strašni« industrijski obrati, ki uničujejo plemenite cilje človeškega življenja in delajo iz delavcev bolnike in deloholike, nam niso potrebni. Smisel in cilj človeškega življenja je spoštljivo in razveseljujoče sodelovanje s stvarstvom in miren odhod »domov«. Nikoli ne boste izvedeli, če je to o čemer govorim res, če ne boste naredili spremembe v svojem življenju in ob tem ugotovili, kako smo bili prevarani. Naj vam bo pot, ki jo vsak izmed nas na nek način išče, lahka. Ko prehodimo pot o kateri sem govoril, je vse lahko.

In ne nazadnje – zakaj bi človek moral umirati v trpljenju zaradi bolezni ? Zakaj ne bi  raje odšel le zaradi starosti, spokojno in z nasmehom na obrazu?

Gospod Hervol posreduje svoje znanje in izkušnje na brezplačnih predavanjih po vsej Sloveniji. Pokličete ga lahko na telefon 051 425 799.

Sonja Duraj

Komentarji