Priznanje Ekošole in intervju učencev OŠ Ob Rinži

0
Foto: arhiv Zavoda za gozdove Slovenije.

V preteklem šolskem letu smo v okviru šolskega novinarstva sodelovali v projektu Mladi poročevalci za okolje 2018/19, ki ga razpisujeta Ekošola in medijska hiša Delo. Prispevek, intervju z gozdarjem Petrom Malovičem (v nadaljevanju), je v septembru tekočega šolskega leta prejel priznanje in nagrado.

Gozd preprečuje erozijo, ohlaja ozračje, ščiti pred vetrom, daje dom živalim, proizvaja kisik, daje les, ki je pomembna surovina za izdelavo številnih različnih izdelkov – o pomembnosti gozdov tako rekoč ne moremo dvomiti. Kdo pa so tisti, ki skrbijo za gozdove? Gozd sam? Njihovi lastniki? V Sloveniji jih je kar 460.000. A biti lastnik gozda še ne pomeni nujno, da znaš, zmoreš in si pripravljen z njim tudi umno gospodariti. Kdo to zna? Zakaj je sploh pomembno ustrezno negovati gozd? Kakšna znanja in pripomočki so potrebni za gozdarska opravila?
Odgovore smo poiskali pri gozdarju Petru Maloviču, ki je bil leta 2018 izbran za najbolj skrbnega lastnika gozda v Območni enoti ZGS Kočevje.

Koliko časa se že ukvarjate z gozdarjenjem in katera dela opravljate v gozdu?

»Delo v gozdu opravljam že od malih nog, približno 20 let. Prej sem s starimi starši hodil pomagat napravljati drva. Nato sem v svojem gozdu opravljal dela, od leta 2014 pa se z gozdarjenjem ukvarjam profesionalno, takrat sem namreč odprl obrt gozdarske storitve. Opravljam gojitvena dela, pripravo sestoja, posek in spravilo lesa ter tudi prevoz lesa.«

Zdi se, da je najbolj poznana negativna posledica slabo oskrbovanega gozda prenamnožitev podlubnikov. Nam lahko poveste kaj več o tem?

»Trditev drži. Slabo negovan gozd je precej ranljivejši, saj so v njem stara in oslabela ter poškodovana drevesa. Kadar so poškodovana drevesa iglavci, obstaja velika možnost, da se naselijo podlubniki in nastanejo velika žarišča lubadarja.«

Kdaj še lahko govorimo o slabo oskrbovanem gozdu in katere negativne posledice se pri tem v gozdu pojavijo?

»O slabo negovanem gozdu govorimo, kadar so v njem poškodovana oziroma podrta drevesa ali drevesa brez vrha oziroma krošnje. Za gozd tudi ni dobro, če so v njem zelo košata in visoka drevesa, saj pod njimi ni dovolj svetlobe za uspevanje podrasti in mladih drevesnih vrst. Negativne posledice so slaba kvaliteta lesa in posledično nižja cena na trgu, predvsem pa se gozd ne more tako hitro pomlajevati, kakor bi želeli.«

Katera delovna sredstva potrebuje tisti, ki želi s svojim gozdom dobro opravljati, in kje pridobi ustrezno znanje?

»Na prvem mestu je varovalna oprema (čelada, hlače, protivrezne rokavice, čevlji). Potrebujemo še motorno žago, sekiro … Dela v gozdu si ne morem predstavljati brez traktorja z vitlom. Znanje se lahko pridobimo na raznih tečajih, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije. Za profesionalne delo pa potrebujemo še NPK (nacionalno poklicno kvalifikacijo) za sekača, traktorista, gojitelja.«

Foto: arhiv Zavoda za gozdove Slovenije.

Zakaj prihaja do slabo vzdrževanih gozdov?

»Predvsem zaradi odnosa lastnikov gozda do svojega gozda, saj skoraj vsak pravi, da se mu ne izplača samemu napravljati drv v svojem gozdu, zato jih raje kupijo. V določenih primerih je težava nedostopnost do parcele, ni poti oziroma vlak, ampak to se v zadnjem času izboljšuje, saj so se zgradile številne vlake in ceste. Vzrok je lahko tudi v lastništvu (solastništvo ali bivanje lastnikov v tujini).«

Kje vi vidite rešitve za slabo vzdrževane gozdove?

»Pomoč oziroma ukrepanje države za določene parcele, kjer se z gozdom ne gospodari, tudi v primeru podrtih oziroma poškodovanih dreves.«

Kaj si želite v zvezi s prihodnostjo slovenskih gozdov?

»Da bi se lastniki bolj zavedali, kaj pomeni dober gozd in bi mogoče šli vsaj enkrat letno na sprehod po svoji gozdni parceli ter videli, kaj se dogaja v njihovem gozdu – če sploh vedo, kje ga imajo!«

Intervju ustvarili šolski novinarji OŠ Ob Rinži Kočevje

Komentarji