Pustno rajanje v Ribnici (kmalu spet) med glavnimi v Sloveniji

0

Pustno društvo Goriča vas se s krajšimi prekinitvami skoraj tri desetletja podpisuje kot organizator tradicionalnega pustnega rajanja v deželi suhe robe, čeprav ima ta običaj in z njim povezano »norenje« v teh krajih več kot stoletno tradicijo.

Lani Goričevljani niso našli stičnih interesov z občino Ribnica, ki pa je za letošnji, 26. pustni shod, izdatno pristavila svoj mošnjiček. Kot je dejal župan Samo Pogorelc predvsem zato, ker si želijo, da bi postala ta prireditev, poleg ribniškega sejma suhe robe in lončarstva, druga najbolj prepoznavna onstran Turjaka . »V starih bukvah je zapisano, živa so še pričevanja, kako so se znali ljudje v naši dolini poveseliti in zbijati šale, predvsem na svoj račun, ravno v dneh okoli pusta,« je spomnil Pogorelc. Po lanskemu občnemu zboru, ko je društvo prevetrilo svoje vrste, vodenje pa je od Cveta Marinška, ki bo skupaj s še nekaterimi člani prenašal izkušnje mlajšim, prevzel Nejc Lovšin in dali vkup glave in moči. »Soglašali smo, prireditvi je potreben dodaten veter v jadra. In slednji je zapihal ravno z občinske strani,« je odleglo Lovšinu.

Na sedežu karnevalske »vlade« so zgodaj jeseni lani imenovali pustne ministre, ki so zagnano oživljali pretrgane stike z drugimi slovenskimi pokrajinami. »Prid’te vsi, sej pr takm’ dogodk’ ne smajte falt,« je vsebina pustne diplomatske note, ki so jo po novoletnih praznikih prejele vse pustne dežele, tudi tuje.

Slednje so se hitro odzvale in nakazale željo po stalnem sodelovanju, tako da so poslale svoje izurjene vojščake. Ne le v etnografskih maskah, tudi množica poljubnih, takih, ki jih je skrojil čas in dogodki, so zasule središče leskovo-bukove dežele. Več kot 900 jih je iz 26-ih društev poltretjo uro na Škrabčevem trgu in okolici razkazovalo barvitost svojih pokrajin: Koranti iz Lancove vasi, Liški pustje iz Kanala ob Soči, pustne maske iz Prezida iz Hrvaške, z Bleda, Kobarida, Vira pri Domžalah… izvirne in domiselne so bile tudi domače: vrtčevski in šolski otroci, poglede radovednih oči so bili deležni tudi Psoglavci iz Sodražice, pa pajki, pavi, ose, Lovska družina Guča, ekologi iz Hrovače, številni Indijanci s konji in taborom…

Pred množico, zbralo se jih je nekaj tisoč, je zaživel pustni svatovski sprevod v domišljiji Liški pustov: spredaj sta šla ta lep in ta lepa – pustna ženin in nevesta, ki oznanjata začetek novega življenja. Spremljajo jih ta grdi pusti, z masko iz ovčje kože in rogov, ki ob trušču zvoncev tekajo s kleščami po vasi. Tu je pustnica (Urška) z metlo, ki pometa po hiši, poleg je pustnica z dojenčkom, ki v hiši milo prosi mleka za bolno dete.

Pustovanje v Ribnici ali norčije v deželi suhe robe vedno začne vitez na konju, kateremu v roki plapola karnevalska zastava. Za njim z burovžem, ki je ena izmed najstarejših in najznačilnejših mask Ribnice, koraka posebna maškara. Z obema rokama drži sploščen kravji zvonec velikosti 45 x 30 centimetrov. Tokrat sta bila dva, ta stari in ta mladi. Prvotno je bil ročno kovan iz 3-milimetrske debele pločevine in težak deset kilogramov. Napravo naslanja na debelo podloženo koleno in kakor vzdiguje nogo, tako se zvon hrupno oglaša. »Hoja mora biti usklajena z zvonjenjem, tako da se ustvarja ritem. Oblečen sem v živo pisano obleko, sešito iz mehke odeje, na glavi nosim valjast klobuk. S svojim zvonjenjem odganjam vso škodo iz kraja, vse slabe reči, ki so se zgodile ter naznanjam boljše, predvsem pa slovo od zime in prihod pomladi,« je ta stari deklamiral, da je bil čim bolj slišan.

O kamajl (kameli) – tradicionalni pustni živali na Ribniškem, so vrli prireditelji spesnili verze. Kamajla, grbajla puščav si ti hči, pa vendar je v tebi goričevska kri. Tu bila si rojena, za pusta storjena. Vse mlado in staro za tabo nori, namesto osata ti krofe deli.

Kamela je na trgu dvigovala gobec in zijala v hiše, večkrat je razklenila čeljust, da so ji lahko v gobec metali priboljške – darove. » Le primte se za aržet« … V sanjah prinaša srečo in dobre spremembe v življenju,« jo je mož s povodcem krotil pred radovednostjo firbcev. Sicer je priprava kamele vsakoletna pravica in dolžnost fantov iz Goriče vasi.

»Ribnica je bila za Ptujem in Cerknico svoj čas tretje etnografsko slovensko naj pustno mesto. Smo na poti, da bo naš karneval znova dobi oznako tradicionalni,« so organizatorji obiskovalcem pomahali v slovo.

(mgć)

Komentarji