RANJAK – zdravilec ran

0

Ranjak je poznan tudi pod ljudskimi imeni kot so mačkina detelja, zajčja detelja, pravi ranjak, ranjenik, ranica, medvejka, uročnik, petelički, mačje tačice… Spada v skupino metuljnic, v Sloveniji pa ga najdemo na sončnih pobočjih, travnikih, ob poteh (in to po nižinah), pa vse do alpskega pasu. Sicer pa raste pri nas kar šest podvrst. Nabiramo ga spomladi in pozno jeseni. Naberemo celo rastlino.

Ljubi apnenčasta, dobro odcedna tla ter sončno do polsenčno lego. Ime ranjak nam pove, da rastlino že od nekdaj uporabljajo za zdravljenje ran. Ranjak zraste v višino od 20 do 30 centimetrov, steblo je ležeče ali poševno, poraslo s svilenimi dlačicami. Listi pri tleh so dolgopecljati, celi ali pernati, stebelni listi pa so neparno pernati. Lističi so suličasti in končni neparni listič je zmeraj večji do drugih. Cvetovi so združeni v glavičasto socvetje, katero obdaja narezan ovršni list. Značilno za ranjak je tudi, da je vsa rastlina svilnato dlakava. Cvetovi so nežno rumeni, v gorah pomarančasto oranžni ali škrlatni. Rastlina cveti od aprila do avgusta.

V zdravilne namene se uporabljajo sveži ali posušeni ranjakovi cvetovi in listi, ki jih nabiramo takoj, ko zacvetijo. Sušimo jih v senci v dobro prezračenem in temnem prostoru, nato pa shranimo v steklenih kozarcih. Rman spada med grenčine. Rastlina vsebuje čreslovine, ksantofil in saponine, ki so odgovorni za njegove zdravilne učinke. Diši rahlo aromatično, okus pa je povsem nedoločen, pri naših prednikih pa je bil zelo priljubljeno ljudsko zdravilo. Ljude s kronično bolnimi ledvicami ga zaradi saponinov naj ne bi uživali.

Že od nekdaj se ranjak uporablja za celjenje žuljev. Ko nas ožuli čevelj, si položimo na žulj obkladek iz ranjakovega čaja in verjeli ali ne, bolečina bo že naslednji dan popustila.

Ranjak se uporablja za celjenje ran pri ljudeh in živalih.

Čaj iz ranjekovih cvetov čisti kri, zdravi vnetja, krepi želodec in lajša kašelj. Je pa tudi rahlo odvajalo. Pri občutljivih ljudeh krepi želodec. S tem čajem, ki se pije po požirkih pomagamo otrokom, ki so izbruhali jed, ki jo želodec ni sprejel. Zunanje se ranjak uporablja kot topel, moker obkladek za rane, ki se težko celijo, kot so odprte rane na nogah ali rokah, obkladki pa pomagajo tudi pri zdravljenju ozeblin. Čaj uporabljamo za izpiranje vnetih dlesni.

Ranjak pa vsebuje tudi veliko učinkovin, ki ugodno vplivajo na vse tipe kože: mastna, zrela, poškodovana, saj kožo obnavlja, regenerira in uravnava njeno kislost. Deluje namreč tako, da kožo balansira ter jo pripravi, da začne ponovno opravljati svoje prvotne funkcije. Prav zaradi teh učinkovin se pogosto pojavlja v kozmetičnih izdelkih, veliko ga uporabljajo na primer v naravni kozmetiki.

Čajno žličko ranjakovih cvetov (svežih ali posušenih) prelijemo s skodelico oziroma ¼ litra vrele vode, pokrijemo in pustimo počivati 5 minut. Nato čaj precedimo in uporabimo za pitje. Uživamo dve skodelici čaja dnevno. Čaj lahko osladimo z medom. Uporabljamo ga za obkladke kot tudi tudi za čiščenje obraza. Zmešamo 30 gramov ranjakovih cvetov in 20 gramov trpotčevih listov. Jedilno žlico tako dobljene mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pokrito počivati 5 minut, nato čaj precedimo ter pijemo do tri skodelice dnevno. Čaj lahko osladimo z medom, ko pade temperatura čaja pod 40° C. Pri ranah pijemo neoslajen čaj ali pa ga uporabimo za obkladke. Čaj za izpiranje ran in obkladke naredimo tako, da dva dela ranjakovih cvetov, en del ozkolistnega trpotca, zmešamo in eno žlico zmesi prelijemo s kropom, počakamo 5 minut in nato precedimo. S tem poparkom izpiramo rano, nato pa na rano privežemo še vlažni obkladek. Takšne obkladke menjujemo vsako uro.

Nosečnice in doječe matere naj se pred uporabo pravega ranjaka posvetujejo s svojim zdravnikom ali farmacevtom.

Jože Majes – Kmetija Plavica

Komentarji