Razstava cvetnonedeljskih butaric suhorobarskega območja

0

V Rokodelskem centru Ribnica je v sredo, 21. marca, potekalo odprtje razstave Cvetnonedeljskih butaric suhorobarskega območja. (foto: Nadja Zobec)  Razstava je nastala v sodelovanju s  člani društev t.i. suhorobarskega območja, ki zajema občine Kostel, Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče in Dobrepolje. Razstava je prvi projekt povezovanja območja, društev in občin od Turjaka do Kolpe, letos je tema projekta predstavitev kultura in način življenja okrog cvetne nedelje. 14 društev, ki so se odzvala vabilu za sodelovanje na razstavi so Turistično društvo Kočevje, Društvo podeželskih žena Ribnica, Društvo katoliške mladine Ribnica, Turistično društvo Grmada, Maticova etno hiša – kulturno etnološko društvo, Turistično društvo Sodražica – Sekcija Šedržanke, Društvo upokojencev Draga, Turistično društvo Loški Potok, Društvo upokojencev Loški Potok, Zavod Parnas – zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, Društvo za ohranjanje dediščine Gradež, Društvo upokojencev Dobrepolje, Mladinsko društvo Dobrepolje in Franc Žuk  iz Ribnice.Poimenovanje butaric Snopi povezanega zelenja, ki simbolizirajo rast, rojstvo in življenje, se na Slovenskem imenujejo različno; prav tako se imena za cvetne butarice razlikujejo od vasi do vasi. Ljudje so povedali, da so še posebej neveste tiste, ki k hiši prinesejo nova poimenovanja, pa ne samo za butare. Tako je tudi v deželi suhe robe: v Ribnici pravijo butaram tudi butarce ali kravji žegen, tako je tudi v Dragarski dolini. V Loškem Potoku je že malo drugače, saj imajo tam lesen žegen. V Velikih Laščah in na Gradežu imajo butare, v Robu kravji žegen, v Kočevju, Dobrepolju in Sodražici pa jih imenujejo butare. Sestavine in ljudska verovanjaButare so si na tem območju dokaj podobne; skoraj vse imajo za osnovo šibe različnih rastlin: leske, vrbe, mačic, drena. Po navadi je zvest spremljevalec bršljan z lepimi črnimi bunkicami. Posebnosti pa so vejice tise, pušpana, ciprese in šibe sadnega drevja. V novejšem času ne sme manjkati oljčna vejica, v preteklosti pa je bila redkost. V Ribnici, Sodražici in Loškem Potoku so med šibe povezali različne rastline: med njimi tudi »verh«, leskove mačice, koščke krompirja, suhe slive ali jabolka ter veliki koren.Ponekod imajo butare na vrhu privezana jabolka in pomaranče, ki so bile v preteklosti največje veselje otrok. Nekatere so okrašene še s pisanimi trakovi, ki so jih ponekod hranili in predajali iz roda v rod. Verovanja, ki so bila in so še vedno povezana z rastlinjem iz butar, se nanašajo na zdravje živine, dobre letine in odganjanje naravnih nesreč, kot je ogenj, strela, nevihte in toča. Rastline iz butar, ki lepo dišijo, ponekod še vedno uporabljajo za kadilo na tri svete večere – božič, novo leto in svete tri kralje ali zgodaj zjutraj na dneve pred veliko nočjo.  Društva, ki so prispevale svoje butare za razstavo, so se odločila za tradicionalno obliko butaric; tiste, ki po svoji sestavi izstopajo pa prihajajo iz Kočevja, Dobrepolja in Loškega Potoka. Prve so delo Helene Štefanič, ki za cerkev v Kočevju vsako leto pripravi drugačne butarice. Društvo upokojencev Dobrepolje je prineslo t. i. ljubljanske butarice z oblanci, Mladinsko društvo Dobrepolje pa se je postavilo v položaj, kako bi se odzvali, če bi bili oni poleg Kristusa, ki je na oslu prijahal v Jeruzalem. Člani Turističnega društva Loški Potok so na razstavo prineslo butaro, na kateri najdemo tudi njihovo zaščitno rastlino- bob. Rokodelski center Ribnica se zahvaljuje vsem društvom, ki so se odzvali povabilu in izdelali butaro, kravji ali leseni žegen, ter vsem ljudem, ki so posredovali informacije, da si vsi skupaj lahko na enem mestu ogledamo različnost in bogastvo naše kulturne dediščine. Tina Zajc

Komentarji