Rešimo hrano, rešimo planet: Javne ustanove

0

Kar 31 % zavržene hrane nastane v obratih za strežbo hrane, med katere sodijo tudi
javne ustanove, kot so bolnišnice, domovi starejših občanov itd. Javne ustanove so lahko zgled drugim organizacijam, če se z zavrženo hrano spoprimejo na vseh ravneh. To velja seveda tudi za zaposlene v javnih ustanovah.

Kaj lahko naredimo že danes?
1. Začnimo najprej pri sebi in v svoje delovno okolje vnesimo spremembe, ki bodo
poskrbele, da bo manj ostankov hrane.
2. Učinkoviti sistemi na področju nabave, priprave hrane in distribucije od kuhinje do
uporabnika so ključnega pomena, da ne prihaja do odpadkov.
3. Na vsakem od naštetih področij je možnost za izboljšave za bolj učinkovit, predvsem pa delujoč sistem. Uspešen sistem bo zmanjšal stroške poslovanja.
4. Ključna je analiza sistema posamezne organizacije, ki nam pokaže jasno sliko, koliko dejansko ustvarimo odpadkov, kje nastajajo in zakaj ter izdelamo rešitve.
5. Zaradi velikih količin je smiselno razmisliti tudi o doniranju viškov hrane.

Vsak kilogram zavržene hrane pomeni večjo porabo davkoplačevalskega denarja, ki
bi ga lahko bolj smotrno porabili za bolj kakovostno hrano in večjo skrb za državljane.

Kaj še lahko naredimo?
• Razmislimo o sistemu razdeljevanja obrokov: pri sistemu razdeljevanja hrane na pladnjih nastane 2,4-krat več odpadkov kot pri razdeljevanju iz postrežnih posod. Možen premostitveni ukrep je uvedba prekatnih krožnikov.
• Z namenom priprave kakovostnejših in okusnejših obrokov v čim večji meri in skladno z zmožnostmi posežemo po nepripravljeni in lokalno pridelani hrani, ki prispeva k dobremu počutju in zdravju ter pomembno znižuje količine ostankov na krožnikih.
• Napitke ponujamo v manjših količinah z možnostjo dodatne dostave.
• Preverimo velikost dozirnega pribora v kuhinji (npr. zajemalka za juhe).
Če ni posebej odmerjeno, se presoja velikosti porcije pri še tako na videz nepomembni in poceni stvari, kot je juha, prepusti delavcu, ki porcionira.

Komentarji