fbpx
E-UTRIP
Aktualno Društva Kultura Novice Občina Ribnica Umetnost Zanimivosti & Zabava

Ribničan Urban na sotočju Save in Donave

Predsednik Državnega zbora Dejan Židan z ribniškim krošnjarjem.

Septembra letos je minilo sto let, odkar se je Slovenec iz Ribnice, Edvard Cvar, po vrnitvi z ruske fronte, naselil v Beograd in tam nadaljeval izdelavo sit in lesnih izdelkov iz materiala, prinesenega iz Slovenije. Ker ni imel svojih otrok, je za vajenca vzel sorodnika, še ne polnoletnega Ivana Debeljaka. Obrt se od takrat na enak način, v isti delavnici in z istim orodjem nadaljuje zahvaljujoč sorodniku Edvarda Cvara in obrtniškemu nasledniku, Ivanu Debeljaku mlajšemu.

A časi se spreminjajo, nove tehnologije proizvodnje so nadomestile stare, pa tudi potrebe in način življenja so drugačni. Obrti tako preti nevarnost popolnega izginotja.

Kako je družina Debeljak šla po poti svojega sorodnika na sotočju Save in Donave in hkrati ves čas ostala zvesta deželi suhe robe, priča razstava z naslovom Rešetarji s Crvenega Krsta – stoletje obstoja v Beogradu, ki so jo minuli ponedeljek odprli v Manakovi hiši, prestižni stavbi tamkajšnjega Etnografskega muzeja, namenjeni predstavitvi obrti. Slednji je pripravil publikacijo in razstavo, Muzej Ribnica in Rokodelski center pa publikacijo in razstavo o krošnjarstvu ter razstavo o Rokodelskem centru.

Ivan Debeljak, za katerega je ribniški župan Samo Pogorelc, ki se je udeležil beograjskega dogodka dejal, da je zagotovo največji suhorobarski ambasador, je kakopak ponosen na svoje več desetletno poslanstvo mojstra te obrti. »Čeprav so me starši, mama je doma iz Slatnika na Ribniškem, hiša je pri Pintarjevih, oče pa z Velike Slevice pri Velikih Laščah, v zibelko položili v Beogradu leta 1942, sem se v ribniško dolino vedno rad vračal. Prvič s stricem, očetovim bratom, ob koncu druge svetovne vojne leta 1945. Imel sem le tri leta in pol, ko sva po poldrugem mesecu, si mislite, peš prišla v Slatnik. Stric je bil hudo ranjen na sremski fronti, bil je skoraj brez polovice telesa, a je zmogel pot. Leta 1947 sem se vrnil v Beograd in tam seveda tudi s sestro in bratoma ter družinama ostal,« Debeljak odstira svoj življenjepis v izvirni ribniški govorici, s katero je kot zdomar, delavnico ima še danes v bližini Plečnikove cerkve v Beogradu, nagovarjal ljudi po Srbiji. »Takšne razstave še bolj pomagajo poglabljati in ohranjati prijateljstva med dvema narodoma. Štejem si v čast, da razstavo odpiramo ravno v času, ko je glavno mesto Srbije politično središče sveta. Tukaj namreč poteka kongres interparlamentarne unije sveta, na katerem se je zbralo več kot dva tisoč predstavnikov parlamentov z vseh celin,« je poudaril Dejan Židan, predsednik Državnega zbora, ki je razstavo tudi odprl.

Poleg Židana so se Debeljakovi mojstrski preteklosti poklonili tudi slovenski veleposlanik v Beogradu Iztok Jarc, državna sekretarka Olga Belec, predstavniki urada za Slovence po svetu in zamejstvu, pa ribniški župan Samo Pogorelec, predstavniki srbske Vlade in še mnogi drugi.

»Lahko rečem, da smo Ribničani, bilo nas je sedem v uradni delegaciji in nekaj Debeljakovih sorodnikov, danes tukaj pustili svoje srce,« je po nagovoru in predstavitvi razstave (tudi s prikazovanjem izdelovanja suhe robe že leta daleč naokoli znanega Franca Jakliča in krošnjarjem Urbanom, Francetom Miheličem), oziroma dejavnosti Rokodelskega centra Ribnica, dejala direktorica, Polona Rigler Grm. Spomnila je, da se je raziskovanje Debeljakove zapuščine začelo leta 2011, leta 2013 so prav tako v Beogradu odprli razstavo o ribniškem krošnjarstvu z naslovom »Križem svajt so se podal pa suojo ruobo« od patenta leta 1492 do danes ter pripravili zgodbo o nastanku in obstoju delavnice Sita in Rešeta mojstra Ivana Debeljaka ter o tem posneli celo dokumentarni film. Razstava bo kot plod medinštitucionalnega sodelovanja pred zimo na ogled postavljena tudi v srbskemu Vršcu, kjer prav tako deluje slovensko društvo.

Med pomenkovanjem in tkanjem novih prijateljstev je svoje delo opravljal Ribničan Urban. »Danes smo dajali zastonj, jutri pa bodo šli izdelki v prodajo. V moji krošnji, ki jo bom kmalu v izročilo dal mlajšim, je bilo zloženo Ruobe vuske suorte da si jo ranku zmislt muorte«.

Ob odprtju razstave, ki je pritegnila veliko pozornost tam živečih Slovencev in gostov, je ekumenski pevski zbor, njegov član je tudi Ivanov sin Ivan mlajši, sicer pevec beograjske opere, zapel Ribničana Urbana in še nekaj slovenskih pesmi.

»Kaj naj rečem. Ribničani smo znova pokazali, da ne poznamo potovalnih in trgovskih meja. Pri tem nas povezujejo naše korenine, v tem primeru so to Debeljakovi. Ne le njih, tudi člane društva Sava sem povabil, da obiščejo Ribnico, kjer bomo prav tako čudoviti gostitelji, kot so bili tudi oni,« je še dejal ribniški župan.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki