Slovenija ne bo zverinjak!

0
Minister Zajc naj odide!

Pred velikolaškim Levstikovim domom, katerega pročelje krasijo doprsne poslikave štirih veleumnih glav tega območja, Trubarja, Levstka, Stritarja in Javorška, se je v soboto, ob močni pripeki in še bolj podoživetih čustvih, zgodil prvi večji (letošnji) vseslovenski kmečki upor.

Podeželsko občestvo, zbralo se jih je nekaj sto, če na kratko povzamemo misli najmanj dveh ducatov govorcev (predvsem predstavnikov civilnih iniciativ z območij napadov volkov ter strokovnih in stanovskih kmečkih organizacij), je naveličano terorja zveri nad rejno živino v žičnih ograjah in čedalje večjega spopadanja z njimi, so s shodom »Slovenija ne bo zverinjak«, ki ga je organiziral Sindikat kmetov Slovenije, pristojnim nedvomno sporočili: »Proteste bomo s stopnjevanjem nadaljevali do uresničitve naših petih zahtev, med katerimi je tudi takojšnji odstop okoljskega ministra, Simona Zajca.« Prvi mož tega sindikata, Anton Medved, je prav tako zahteval, da se volkove, ki so – tako kot tudi druge zveri – last države, odlovi ali zanj odredi prostor v ograji zunaj državnih gozdov, ljudem, kjer so trenutno naseljene zveri, prizna nižja kakovost življenja z davčnimi olajšavami in razvojnimi spodbudami. Dejaven kmečki sindikalist je še povedal, da fanatično varovanje zveri spodbujajo finančni interesi določene skupine ljudi, lahko bi rekel neozaveščenih posameznikov. Sobivanje človeka in zveri, o katerih njeni zagovorniki trosijo pravljice, v kulturni krajini ni bilo nikoli mogoče, kar je poznano še iz časov Avstro-Ogrske monarhije.

»V tej državi je pač tako že trideset let. Ko za pogajalsko mizo z argumenti nekaj prosiš, žal nič ne dosežeš. Ko se zgodi ulica in ljudstvo na njej, potem se oblast strezni. Kmetje smo bili vsa ta leta pokorni. Dovolj je tega,« je aplavz zbranih požel Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Še bolj je dlani, kot je dejal eden izmed govorcev, poteptano ljudstvo ogrelo ob nagovoru Božidarja Peteha, člana Civilne iniciative Aktivna Kočevska. »Ali gospodje v Ljubljani želite, da potegnemo iz naših kleti stare pasti? Ali želite, da v gozdove začnemo nameščati zastrupljene vabe? Ali želite, da se poslužimo ameriško–avstralske prakse, saj ste zanjo zagotovo slišali – ko zver pride na moje dvorišče, je mrtva zver? Torej, teh »Ali-jev« je bilo danes (dobro namerno) izrečenih veliko. Čas je za streznitev,« je Peteh v čustvenem razgrinjanju dejstev opozoril tudi na nadaljevanje »kolonizacije« zemlje na Kočevskem, ki je še naprej v 80-odstotni lasti države in raj za zveri. »Del stroke, v udobnih foteljih, ki je z napačnimi ukrepi povzročila trenutno stanje, pri tem pa na veliko zaslužil, naj se čim prej umakne in prepusti besedo resničnim strokovnjakom,« se je slišalo z govorniškega odra.

Dr. Stane Bergant, predsednik Društva ekoloških kmetov Slovenije je, kot je dejal, skušal opozoriti na tri vidike, ki se v odnosu do okoljevarstvenikov pojavljajo kot miti. Prvi med njimi je, da so ti ljudje zaščitniki živali. »Ne bo držalo,« je prepričan dr. Bergant. »V tem primeru pokažejo svojo dvoličnost. Po eni strani se jim smilijo volkovi in medvedje, tako, da z rdečo barvo polivajo plišaste igrače, ne usmilijo pa se jim domače živali, ko jih otroci ali njihovi starši najdejo na pašnikih z raztrganimi trebuhi, po napadu strahopetna plenilca. Za razliko od afriških mačk, ki žrtve najprej usmrtijo in se šele nato začnejo mastiti, jih naš volk žre pri živemu telesu; pri samicah praviloma vime. Stoletja je Slovenija živela brez zveri, saj je bila praksa cesarice Marije Terezije, da je uplenitelje zveri nagrajevala. Sicer celotna Zahodna Evropa živi brez zveri, enako tudi Avstralija in Nova Zelandija. Torej, to je drugi mit, da zveri ohranjajo naravo. Ja, varuhi narave se za njo zavzemajo, kolikor je denarja v žepu. Evropa jim je razdelila desetine milijonov evrov, nam, ki čutimo vse posledice razbohotenih zveri, pa dajejo drobtinice,« je sklenil dr. Bergant s tretjim mitom.

Petnajstletna Lucija in njen pet let mlajši bratec Tomaž Kržišnik iz visokogorske vasice Idrišek, osem kilometrov oddaljene od središča Idrije, vesta, kaj je strah, ko ti prisopiha medved. Poznata tudi čut muhastih volkov, njihova stalna navzočnost v teh krajih ju zelo skrbi. »Poslušamo pričevanja, da so jih vaščani po migrantski poti redkokdaj videvali, danes so se namnožili in povzročajo groze,« sta dejala.

»Slovensko krajino sestavlja 80 odstotkov podeželskih območij in zgolj 20 odstotkov urbanih naseljih,« je spomnila kmetijska ministrica, mag. Aleksandra Pivec. Mi moramo to spoštovati in ljudem nuditi podporo, da brez strahu vztrajajo na teh območij. Prizadevala si bo, da se nekatere stvari iz interventnega zakona umaknejo, na pomoč lovcem pri odstrelu volka, so vpoklicani tudi člani Intervencijske skupine. Še bolj kot to, bo napela moči, da bi se vzpostavil takšen sistemski okvir, ki bo v interesu vseh. Najbolj si želi, da se ta tematika umakne s političnega poligona in prepusti stroki.

V državi je po ocenah okoli 1.000 medvedov in 80 volkov. Na Kočevskem, kjer je domovina kosmatinca, jih je najmanj polovica, menijo kmetje in oporekajo ugotovitvam stroke. Prav tako, da je pri nas veliko več volkov. Doslej je bilo odvzetih 70 medvedov in le en volk.

Pa še to… Protestniki so za pol ure zaprli prehod za pešce sredi trga. Ker niso pridobili dovoljenja za zaporo državne niti občinske ceste, shod pa ni potekal po programu, proti organizatorju in vodji prireditve Policijska Uprava Ljubljana vodi prekrškovni postopek, ki še ni končan. Plačilni nalog je bil izstavljen tudi dvema voznikoma zaradi napačnega parkiranja.

(mgć)

Komentarji