Spomin na boj jurišnega bataljona

0

V vasi Polom je potekalo spominsko srečanje ob 67- letnici ustanovitve in bojev jurišnega bataljona 18. divizije NOB. (foto: I. L.) Udeležence je, zbralo se jih je okoli petsto, pozdravil tudi predsednik odbora 18. divizije Božo Dimnik, slavnostni govornik pa je bil Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB Slovenije. Jurišni bataljon se je v noči s 5. na 6. januar 1945 prikradel do položajev nemškega topništva, ki so silovito iz Poloma obstreljevali partizanske enote na položajih, večkrat tudi zaledje glavnega štaba z delavnicami in bolnicami. Sovražnika so jurišniki pregnali v tamkajšnje župnišče, pri tem je padlo 8 borcev, 12 jih je bilo ranjenih. Nemški kanoni so obmolknili. Gorjanc se je obregnil ob pomagače okupatorjev, slovenske domobrance, ki so zvestobo nemškem rajhu zaprisegli pred bogom in križem, mnogi izmed njih pa hočejo svoj obraz in čast umiti s spravo:»Sami s seboj se morajo spraviti, s svojo vestjo, če jo imajo. Samo njihovo iskreno kesanje bo prineslo naše odpuščanje«. Dotaknil se je tudi trenutno najbolj vroče slovenske teme, razpadajoče vlade, koalicije, ki je šla po zlu in volitev. Dodal je, da moramo v državi priti do sprememb po demokratični poti in zaupati ljudem brez dvomljive preteklosti. Bil je tudi neposreden. Takratna zaveza komunistov je sestopila z oblasti, delovnega ljudstva pa niso vprašali, če lahko njihovo oblast (žulje pridnih rok) izročijo nadutim kapitalistom. Sestopili so z oblasti in se razdelili na različne demokrate (slovenske, krščanske , liberalne, narodne) ter tudi tako še naprej ostali pri oblastvenem koritu. Najlepši primer tega je takratno predsedstvo podmladka nekdanje partije, Zveza socialistične mladine Slovenije. Razšli so se mladci na vse vetrove in postali ugledneži pri vseh strankah: od zmerne levice (Pahor), prek liberalne sredine (Školjč, Anderlič), zmerne desnice (Podobnik) do ekstremne desnice (Janša). Nekateri so se dali v poslovne vode in postali tajkuni, državljanom pa naložili, da pomagamo bogati Grški ter podpiramo pogoltne nemške in francoske banke. Je to tista mala Švica, ko naj bi  Slovenija postala v šestih mesecih, po modrovanju prvega demokrata Peterleta?I. L.

Komentarji