Ste deležni mobinga na delovnem mestu?

0
Mobing je vedno bolj prisoten (ali morda »samo« vedno bolj prepoznan) tudi v Sloveniji. Vir foto: thinkstock

Zaradi afere Prešiček, ki je v zadnjih dneh odmevala po vsej Sloveniji, se je začelo na veliko govoriti o mobingu na delovnem mestu in glede tega razkrivati nove primere.

Dejan Prešiček, minister za kulturo, naj bi namreč izvajal mobing nad svojimi zaposlenimi, zaradi česar naj bi eden izmed njih naredil celo samomor. Podobno pa naj bi se obnašal tudi Marjan Šarec. Slednjega prav tako obtožujejo kričanja na svoje zaposlene na kamniški občini, »metanja ljudi iz pisarne« in podobnih koleričnih izpadov.

Zdaj se vam verjetno že svita, kaj pomeni mobing na delovnem mestu. Gre za specifično obliko obnašanja na delovnem mestu, kjer se pojavlja psihično maltretiranje. Izhaja iz angleškega glagola »to mob«, ki pomeni napasti, lotiti se nekoga, šikanirati. Švedski znanstvenik prof. dr. Heinz Leyman je vrsto let opazoval delovna okolja in ugotovil, da je obnašanje podobno kot pri skupini živali, ki prežene ali izloči vsiljivca ali konkurenta. Mobing je definiral kot moteno komunikacijo na delovnem mestu, pri kateri gre za konflikte med sodelavci ali med nadrejenimi in podrejenimi, pri čemer je napadena oseba navadno v podrejenem položaju. Mobing se dogaja sistematično in dolgotrajno s strani ene ali več oseb s ciljem, da se napadenega izrine iz delovne sredine. Če pa gre za načrtno šikaniranje vodilnih nasproti podrejenim v smislu, da nadrejeni pokažejo svojo oblast z zatiranjem podrejenega, pa to imenujemo »bossing«, nasprotno od »bossinga« ločimo še »stafing«, kjer se združi skupina podrejenih, da bi se znebili nadrejenega.

Mobing je vedno bolj prisoten (ali morda »samo« vedno bolj prepoznan) tudi v Sloveniji, saj sta stres in pritisk danes zaradi globalizacije, neskončne konkurence večja kot kdajkoli. Vseeno pa se o njemu (pre)malo govori in zaveda posledic. Pojavlja se tudi znotraj družinskih in prijateljskih krogov, zaznamo ga že v šoli, kjer gre za »bullying« oziroma ustrahovanje.

Leyman je z načrtnim raziskovalnim delom ter preučevanjem mobinga identificiral 45 najpogostejših načinov le-tega. Izmed teh so na samem vrhu denimo prekinjanje govora, jemanje besede, kričanje in zmerjanje, osebno kritiziranje, verbalne grožnje, nadlegovanja in pritiski, ignoriranje, obrekovanje, smešenje, norčevanje, previsoke zahteve, nalaganje prevelike količine nalog in zdravju škodljivih nalog…

Posledice so lahko zelo hude – tako za posameznika (denimo motnje koncentracije in spomina, strah, upadanje samozavesti, nervoza, depresija…), kot tudi za sodelavce (ki občutijo krivdo, strah pred posledicami, če bi žrtvi pomagali in strah pred tem, da bi tudi sami postali žrtve mobinga) in celo organizacijo (slaba delovna klima, manjša produktivnost, nemotiviranost, zmanjšan ugled, nenazadnje tudi več odsotnosti delavcev zaradi bolezenskih dopustov…).

Zadnje čase je raba izraza »mobing« zelo moderna, zato se za tega zamenjujejo tudi druge težave na delovnem mestu, kot denimo v splošnem slaba klima v podjetju, spori med zaposlenimi, preobremenjenost, nezadovoljstvo z določitvami nalog in vodstva, nestrinjanje s spremembami, ki pa so v okviru pooblastil in zakonitosti ter podobne situacije, ki predstavljajo resne težave na delovnem mestu, ki pa vendarle niso trpinčenje.

Kaj storiti?

Najpogostejši odgovori odvetnikov in drugih poznavalcev tega problema je, da si beležite vsako nasilno dejanje na delovnem mestu, kdo ga je povzročil, kaj točno, čas, kraj ter priče. Zapišite tudi, kako ste se ob tem počutili in shranite vse dokaze (denimo e-mail, sporočila, seznam nalog, zapisnike sestankov ipd.). Priporočajo tudi, da se najprej problema lotite »neformalno«, in sicer tako, da za trpinčenje poveste zaupni osebi, denimo sindikalnemu zaupniku, v kolikor pa ste v dobrih odnosih z nadrejenimi, se obrnite nanje. Neformalno reševanje je načeloma bolj učinkovito in nosi manj dolgoročnih posledic od formalnega ukrepanja (sploh za organizacijo). Seveda pa velikokrat »zgolj« takšno posredovanje ni dovolj, zato takrat potrebujete pravno pomoč. Sprožite lahko tudi pritožbo pri delodajalcu in uradni postopek pri drugih institucijah, denimo na inšpektoratu za delo ali vložite odškodninski zahtevek – zoper delodajalca ali direktno proti tistemu, ki je vršil mobing. Pri tem morate izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti, torej škodljivo ravnanje, nastalo škodo, povezanost med ravnanjem in škodo ter krivdo. Najpogosteje se to dokazuje z obiski pri zdravnikih, bolniškimi odsotnostmi, izvidi in mnenji zdravnikov ter že prej omenjenimi shranjenimi dokazi. Potrebno je tudi dokazati, da delodajalec ni preprečil mobinga, čeprav je njegova dolžnost, da zagotavlja delovno okolje brez (med drugim) trpinčenja.

N.Š.

Komentarji