Ulov na rudniškem jezeru: Som, da te kap!

0

Rudniško jezero na obrobju mesta ob reki Rinži proti naselju Šalka vas, ki se je na vrtačah nekdanjega rudnika rjavega premoga začelo polniti po letu 1978, ko so tam prenehali z izkopavanjem tega ogrevalnega energenta, hrani pravi ribji zaklad. Domača Ribiška družina namreč s selektivnim vlaganjem številnih vrst sladkovodnih rib od leta 1989 daje jezeru, kot enemu izmed lokalnih biserov, še večjo prepoznavnost. »Gre za proces, vpet v čas, lahko bi rekli nekakšen tek na dolge proge, s pričakovanimi rezultati, » je žarel Tomaž Arko, neutrudni predsednik tamkajšnje ribiške družine, ob čolnu, ki je na obalo pripeljal 1,9 metra velikega in 50 kilogramov težkega ujetega soma.

»To je rekordni ulov te vrste v vodah naše družine, a po pričah sodeč, kot pribito drži, da je v jezerskih globinah nekaj primerkov, okoli 2,5 metra dolgih in do 80 kilogramov težkih somov,« je Tomaž razlagal izkušenima športnima ribičema Mateju Belini in Roku Gapu, Mariborčanoma, ki sta se z ulovom zapisala kot rekorderja.

Kočevski prijatelj jima je namignil, da ju bo zagotovo prevzela lesketajoča barvitost vodne gladine z okolico, zato nista oklevala, da bi trnek prvič namočila na tem jezeru. »Bilo je polno pričakovanj v veri, da se bova pod Pohorje vrnila s kančkom sreče, celo z rekordnim ulovom največje sladkovodne ribe, soma,« je začel zgodbo odstirati Matej Belina, ki ima za seboj petnajst ribiških let. Ob treh zjutraj sta odrinila proti Dolenjski, malo pred šesto pa ju je čoln pripeljal na vzhodni del rudniškega jezera, kjer jima je trnek kmalu močno večkrat zazibalo. »Je že prijela,« sva v en glas oznanila jutranji plen, som je tehtal 15 kilogramov, počasi sva ga potegnila iz vode in ga kmalu tudi vrnila za srečo, da bo dan prinesel nova doživetja. Nalašč sta ostala na tem delu jezera, čakajoč, da bo v vabo zagrizel še večji primerek. Natanko ob 9:20 je bilo, ko se je pod težo somovega mišičastega telesa na delu jezera, kjer je bil bržkone zagozden med potopljenimi drevesi, začela sem in tja zvijati ribiška palica. »Najin je,« nista podvomila in ga nato okoli dvajset minut taktno vlekla proti plovilu. Ni bil mačji kašelj tako dolgega in težkega »kapitalca« naložiti za prevoz skoraj kilometer do obale. »Hotela sva ga spustiti nazaj, kar so nama gostitelji odsvetovali,« doda Rok, ki je »ribičiji« zapisan že od malih nog. Jezero je oaza za sladkovodne ribe (ščuko, klena, amurja, elina, rdečeperke…), pa tudi za raka jelševca, ki so ga nekoč lovili na črno in pekli po okoliških gostilnah, s čuvajsko službo pa so tatovom stopili na prste . Sicer kočevsko jezero daleč naokoli slovi kot voda za krapa, ki jo še najbolj poznajo tujci. Lani je tu ujet krap tehtal rekordnih 30,2 kilograma. Mrzlično vlaganje soma se je izkazalo za napačno, saj je ta velik škodljivec za druge ribe, zato ga želijo iztrebiti. Arko upa, da tudi takšni ulovi pripomorejo k dobremu glasu kočevskih voda in da se bo trend povečanega obiska tudi športnih ribičev, po rahlemu padcu nadaljeval.

Milan Glavonjić

Komentarji