fbpx
E-UTRIP
Aktualno Društva Narava & zdravje Novice Občina Ribnica

V Dolenji vasi so znova stopili skupaj, tokrat z mitološkim pričevanjem

V krajevni skupnosti Dolenja vas so z organizacijo tradicionalnega pohoda od kipca sv. Roka do Belih sten in snidenja po prehojenih 20-ih kilometrih pred dvorano družbenega centra DC 16, posejali seme bodočemu prazniku krajevne skupnosti, ki ga doslej niso imeli. Pohodniki so na začetku poti, ob kateri so namestili lesene table in na njih zapisali misli o gozdu in bajko o jezeru na Veliki Gori, prisluhnili zgodovinski razlagi vasi Rakitnica in pohod nadaljevali po Rodeževi poti, kjer je bila predstavljena zgodovina furmanstva kot poklica nekaterih lastnikov volovske in konjske vprege, ki so nekoč tovorili les iz gozda in ga spravljali z vleko. Pri Belih stenah (znanih kot okameneli svati) so ob razgledu daleč naokrog in oddihu prisluhnili Domnu Češarku, ki raziskuje mitološko izročilo ribniške doline.

Ob tej priliki jim je predstavil bajko o zmaju, ki naj bi imel vhod na dolenjevaškem polju, pri Sveti Marjeti, izhod pa pod Belimi stenami. Z doživetji ob pričevanju je pohodnike čakal lažji del pohoda, vrnitev v Dolenjo vas mimo Zadolja in Blat. Dolenjevaščani si želijo, da bi to pot označili in jo kot posebnost svojega kraja še bolj turistično ponudili. Družabno popoldne so obogateli otroci in mladina, zraven so bili še gasilci, župan Samo Pogorelc pa je pohvalil skupino zanesenjakov, ki so se organizacije dogodka lotili spontano. In kot kaže že podali pobudo, da bi imeli prihodnje leto krajevni praznik, verjetno ob žegnanju pri cerkvici sv. Roka, 16. avgusta. »Če v nekaj verjameš, potem ni vranča, da to ne boš izpeljal. Tako je bilo tudi pri nas. Ta živ žav in druženje krajanov nam je dalo vedeti, da smo imeli prav, ko so glave dali v kup in se lotili priprave na ta dogodek. Seveda se vsa leta kot organizator pohoda podpisuje naše dejavno Športno turistično društvo Lončar, mi pa smo mu dodali še mitološko noto,« zadovoljstva niso skrivali Oliver Kogoj, Betka Hren, Špela Gornik Oražem, Karmen Jecelj in Breda Lovšin, ki so jim pomagali številni krajani.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki