V Kočevju se je število prebivalcev v zadnjih 8 letih zmanjšalo za 930

0

Število prebivalcev in število delovno aktivnega prebivalstva se je v Kočevju v zadnjih letih drastično zmanjšalo. V letu 2016 imajo za kar 930 manj prebivalcev kot v letu 2008. Medtem ko je v Ribnici, v enakem obdobju, zabeležen porast za 196, prav tako v Velikih Laščah, za 229.

Po vseh obravnavanih kazalnikih (število prebivalcev, brezposelnost, povprečna bruto plača, migracije na delo, povprečna starost) je Kočevje v primerjavi z občinama Ribnica in Velike Lašče, najnižje na lestvici. Eden pomembnejših razlogov za takšno stanje je zagotovo negativna gospodarska klima mesta.

 

Najvišji porast odseljenih v tujino in v druge občine zabeležen na Kočevskem

Iz Kočevja se je v tujino, v letih 2010-2015 (obdobje velja za vse občine), preselilo 532 ljudi. Skoraj 6-krat več ljudi, 3.047, se jih je iz Kočevja preselilo v druge občine. V naše mesto se je iz drugih občin priselilo 2.451 ljudi.

Iz Ribnice se je v tujino in druge občine skupaj odselilo 2.292 ljudi, k njim pa priselilo 2.256. Iz Velikih Lašč se je v tujino in druge občine odselilo 1.055 ljudi, priselilo 1.070.

Razlogi izseljevanja – anketa

Na naši spletni strani e-utrip.si smo v novembru izvedli dve anketi. V eni smo občanom zastavili vprašanje, ali razmišljajo, da bi se izselili iz Kočevja. Do 28.11. 2016 je v anketi sodelovalo 152 oseb. Kar 77% anketirancev je odgovorilo, da o selitvi razmišlja.

slika-anketa-1

V drugi anketi smo občanom zastavili vprašanje, kaj je oz. bi lahko bil razlog njihove izselitve iz Kočevja, možnih je bilo več odgovorov. Do 28.11. 2016 je v slednji sodelovalo 279 oseb. 2/3 anketirancev je kot razlog izselitve izbralo zaposlitev. Kočevarji se torej v največji meri izseljujejo zaradi boljših zaposlitvenih možnosti.

slika-anketa-2

Zgodba o preselitvi v prestolnico 38-letnega Kočevarja I.D.

Po zaključeni srednji šoli je 6 let delal v v Kočevju, v gostinstvu. Leta 2003 se je odločil, da se preseli v Ljubljano. V prestolnici se je v začetku preizkušal v nekaj različnih službah, a se niso obnesle, in tako je ostal v gostinstvu in se zaposlil v hotelu. Trenutno dela kot vodja restavracije in opravlja svetovanja v gostinstvu, kot organizator in moderator dogodkov. Dejavnost opravlja kot samostojni podjetnik. Njegova bruto plača se giblje okoli 1.500 eur, je pa zelo odvisna od ur, ki jih opravi, in od dodatnega projektnega dela. Dnevno dela od 8 do 10 ur plus dodatne ure na projektih.

»Ob selitvi v večje mesto sem najprej ugotovil, da je službo v Ljubljani precej lažje dobiti kot v Kočevju. Predvsem pa je prednost ta, da te nihče ne pozna in je imaš prav lep mir. Nekako imaš občutek, da lahko začneš na novo. Ljudje se ne obremenjujejo s tabo, ampak so bolj osredotočeni nase. Z vidika partnerskega in družinskega življenja je pa malo težje, če nimaš nikogar od družine blizu in si za vse sam. Potrebno je veliko prilagajanja in dogovarjanja ter veliko potrpljenja za uspešen odnos in družinsko življenje,« je še povedal I.D. in dodal, da pogreša lepoto kočevske narave.

Povprečna starost najvišja na Kočevskem

Povprečna starost lokalnega prebivalstva, zabeležena na dan 1.1.2015, je najvišja v Kočevju. Kočevarji so v povprečju stari 43,3 leta, v Ribničani 41, 4 leta in v Laščani 41, 7 let.

Kočevje z najvišjo stopnjo brezposelnosti

Tudi v tej statistiki Kočevska močno izstopa, in sicer je v letu 2015 zabeležena 23,6 % registrirana brezposelnost, v Ribnici 9,6 % in v Velikih Laščah 8,1 %.

Največji problem Kočevja je zapiranje lokalnih podjetij in premajhno ustvarjanje novih oz. privabljanje tujih podjetij na naše območje, ki bi zaposlovalo lokalno prebivalstvo. Peščica kočevskih dobro stoječih podjetij ne more sama izboljšati gospodarske slike, vsekakor pa so nova delovna mesta pri njih več kot dobrodošla. Očitno je gospodarska klima v Kočevju tako slaba, da za investitorje ni zanimiva.

Zaradi visoke stopnje brezposelnosti na območju občin Kočevje, Kostel, Osilnica, Loški Potok, Črnomelj, Semič in Metlika je Vlada RS leta 2011 sprejela dokument Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepi razvojne podpore Pokolpju v obdobju 2011-2016. Slovensko društvo evalvatorjev je leta 2014 opravilo analizo projekta in ugotovilo, da je slednji s strani razvojnih institucij voden podpovprečno. Več informacij na naši spletni strani e-utrip.si, v prispevku Sramota kočevske občine in vseh vpletenih v Program Pokolpje.

Povprečna mesečna bruto plača najnižja v občini Velike Lašče

V tej primerjavi, kjer smo preverili tudi ljubljanske podatke, Kočevje le ni najnižje na lestvici. Upoštevali smo podatke za mesec december 2015. Na prvem mestu je Ribnica s 1.469,59 euri, na drugem Kočevje, s 1.415,52 euri in na tretjem mestu so Velike Lašče, s 1.288,39 euri povprečne mesečne bruto plače. V prestolnici je povprečna mesečna bruto plača znašala 1.845,65 eur.

Raje »na socialki kot minimalcu«

Številni mladi, kot tudi malo starejši, raje živijo na račun države, v kolikor imajo pravico do denarne socialne pomoči, saj ta znaša skoraj 300 eur, kot pa bi se zaposlili za minimalno plačo. Če so obenem še iznajdljivi in imajo dobro razvite ročne spretnosti, lahko z delom zaslužijo mnogo več, kot če bi se zaposlili. Hkrati si sami krojijo »delavnik«, si sami izbirajo delo in niso pod stresom, kot večina zaposlenih.

Težave s pridobivanjem ustreznih kandidatov ima trenutno novomeški Revoz, saj kljub visoki stopnji brezposelnosti na območju Pokolpja, podjetje ne dobi zadostno število primernih kandidatov. Iz Kočevja se je do sedaj zaposlilo le 23 ljudi, nekaj pa jih na zaposlitev še čaka. Več o omenjeni problematiki preberite v prispevku Kljub visoki stopnji brezposelnosti na območju Pokolpja, Revoz ne dobi dovolj delavcev, ki je objavljen v tej številki časopisa in na strani e-utrip.si.

Viri preživljanja brezposelnih oseb

Denarno nadomestilo: v kolikor brezposelni osebi pripada. Čas prejemanja je odvisen od zavarovalne dobe in povprečne mesečne plače. Izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 350 eur in ne višje od 892,50 eur bruto.

Invalidska pokojnina: sredstva prejeta iz naslova invalidskih pokojnin, ki jih prejmejo osebe na podlagi odločb komisije ZPIZ-a in so razdeljena v tri kategorije.

Denarna socialna pomoč: kot ena od oblik pomoči iz javnih sredstev. Od 1. 8. 2016 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 292,56 evrov. Denarna socialna pomoč je odvisna od več parametrov.

Izredna denarna socialna pomoč, katere namen je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev

Delo »na črno«

Še vedno si, tako brezposelne kot tudi zaposlene osebe z nizkimi dohodki, ki niso dovolj za poravnavo vseh finančnih obveznosti, za izboljšanje domačega proračuna, pomagajo z delom na črno.

Prekarno delo

V to kategorijo spadajo delo na podlagi podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, lahko tudi samozaposlitev, študentsko delo, pripravništvo, in »agencijsko delo«.

Zaslužek iz kriminalnih dejanj

Seveda se nekateri »iznajdljivi« prebivalci raje kot zakonskih oblik dela, poslužujejo različnih oblik kriminala: kraje, vlomi, preprodaja drog, goljufije, izsiljevanje, ki nudijo večje zaslužke, pridobljene v krajšem času. V zadnjih letih je zabeležen porast kriminalnih dejanj na območju Kočevja, Ribnice, Sodražice in Velikih Lašč in Loškega Potoka.

Sezonsko delo

Sezonska dela so lahko priložnost za dodatni zaslužek in pridobivanje delovnih izkušenj. Najbolj razširjena so v kmetijski panogi, lani so potrebovali 740 sezonskih delavcev, za potrebe obiranja jagod, grozdja, jabolk in redčenje sadnih nasadov. Sezonska dela so razpisana tudi na ZRSZ.

Nabiralstvo

Marljivi lokalni prebivalci si pomagajo preživeti tudi z nabiranjem gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, zelnatih rastlin in njihovih delov. A je tudi ta oblika zakonsko omejena po pravilniku o varstvu gozdov, ki se jih strastni nabiralci, katerim prodaja plodov predstavlja edini vir preživetja, ne držijo.

Delovna migracija

Kočevje je v letu 2015 imelo 5.523 delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov), in je nudilo 3.082 delovnih mest. Kar 44% vseh zaposlenih se na delo vozi v druga mesta. V prestolnico 1.207, v Ribnico 491, v Novo mesto 122 , v Grosuplje 54 in v Velike Lašče 10, …

Ribnica je v letu 2015 imela 3.871 delovno aktivnih prebivalcev in je nudila 2.009 delovnih mest. 48% Ribničanov se na delo vozi v druga mesta, še največ v prestolnico,1.082. V Kočevje je na delo hodilo 237 Ribničanov, v Grosuplje 44, v Velike Lašče 37 in v Novo mesto 17.

Velike Lašče so v letu 2015 imele 1.713 delovno aktivnih prebivalcev in so nudile zaposlitev 364 osebam. 79% Velikolaščanov se na delo vozi v druge občine. Ker jim je prestolnica blizu, se jih tja vozi kar 896. V Grosuplje 77, v Ribnico 58, v Kočevje 28 in v Novo mesto 9.

slika-migracija-2000-in-2015-nova

 

Več kot polovica delovno aktivnih oseb v Sloveniji odhaja na delo v drugo občino. Zaposlitev v občini bivališča je čedalje manj. Kot zanimivost navajamo še, da je imela občina Trzin v letu 2015 3-krat več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. V Trzin se je lani na delo vozilo 20 Kočevarjev.

Vožnja na delo v Ljubljano predstavlja kočevski ženski z družino velik organizacijski zalogaj. Vožnja v obe smeri ji dnevno vzame najmanj 3 ure, odvisno od prometnih konic. Za uspešno usklajevanje vseh vlog mora imeti veliko podporo širše družine in okolice. Velikokrat so stari starši »dežurna služba« za prevoz otrok v vrtec, šolo, na prostočasne dejavnosti, pripravo kosil in varstvo otrok v času bolezni, saj si, zaradi vseh službenih obveznosti, ne more oz. ne upa privoščiti pogosto odsotnost z dela zaradi nege. Nekatere ženske se tako raje odločijo za zaposlitev v Kočevju, za mnogo nižjo plačo, saj v ospredje postavijo vrednoti dela v domačem okolju in več prostega časa za družino in zase, predvsem ko so otroci še majhni.

Mnogi se za zaposlitev v oddaljenem kraju, za plačo cca 800 eur bruto raje ne odločajo, ker enostavno ni »računice«. Odsotnost od doma 10 in več ur, stroški prevoza, ki niso povrnjeni v celoti, nakup in amortizacija avtomobila, …, so razlogi zaradi katerih si raje poiščejo kakršno koli obliko dela bližje domu. Takih ponudb imajo Kočevarji veliko in nič čudnega ni, da se za takšne službe ne odločajo, saj je razlika med »socialko« in »minimalcem« resnično majhna. Razumljivo je, da se marsikdo za delo v drugem kraju, za minimalno plačo in slabi delovnimi pogoji, ne odloči.

Komentarji