Vegani in prehrane

0

Veganstvo oziroma veganska prehrana je zadnje čase zelo popularna, čeprav je še nedolgo tega sploh nismo poznali. Danes se iz leta v leto število privržencev veganstva tako zaradi etičnih in okoljskih, kot tudi zaradi zdravstvenih razlogov veča. Čeprav se mnogi glede zdravstvenih prednosti veganstva ne strinjajo, pa ob pravilni in natančni izvedbi tovrstno prehranjevanje predstavlja mnogo pozitivnih učinkov, kot so denimo obvladovanje krvnega sladkorja, bolj čista in zdrava koža, nohti, lasje, urejena prebava…

Veganstvo je definirano kot način življenja, pri katerem si osebe prizadevajo izključiti vse oblike izkoriščanja in mučenja živali, najsibo za prehrano, oblačila ali v kateri koli drug namen. Vegani tako ne uživajo kakršne koli hrane živalskega izvora – poleg seveda mesa tako ne uživajo niti jajc, mleka in mlečnih izdelkov, tudi medu. Mnogi »nasprotniki« veganstva pravijo, da s tem načinom prehranjevanja telo ne dobi dovolj hranilnih snovi, kar pa ne drži, seveda, če se zadeve lotimo načrtno in »po pameti«.

Vrste veganske prehrane

Obstajajo različne možnosti veganske prehrane, od katerih ima vsaka svojo »rdečo nit« oziroma tista glavna, osrednja živila. Največkrat se veganska prehrana loči na šest »smeri«, in sicer:

Polnovredno vegansko prehranjevanje, ki temelji predvsem na široki izbiri sadja, zelenjave, polnovrednih žitaric, stročnic ter oreščkov in semen;

presno vegansko prehranjevanje, pri katerem osebe ne jedo kuhane oziroma toplotno obdelane hrane, pač pa zgolj surovo. Tu glavno vlogo igrajo semena in oreščki, sadje in zelenjava;

sistem 80/10/10, pri katerem gre za razporeditev živil na način, da 80 odstotkov živil predstavlja surovo sadje, nekaj je tudi zelene zelenjave, mastna živila pa so zelo omejena.

»Presno do 16-ih« (»raw till 4«), pri kateri se privrženci do štirih popoldne prehranjujejo presno, za večerjo pa imajo kuhan obrok; škrobnato vegansko prehranjevanje pa je priljubljeno predvsem pri ljubiteljih krompirja, riža in koruze, saj slednjih živil pojedo največ.

Zadnja »kombinacija« veganskega prehranjevanja je tako imenovana hitra veganska hrana v smislu »junk food-a«, saj temelji na precej nezdravi hrani, podobno kot »navadna« hitra hrana. Najpogosteje se takšni ljudje prehranjujejo s pomfrijem, ocvrto zelenjavo in sadjem, veganskimi, presnimi sladicami in podobno predelano hrano.

Pri nas sicer takšna stroga delitev na več različnih podskupin veganov skorajda ne obstaja, pa tudi v splošnem se redko zgodi, da se nekdo odloči slediti zgolj eni. Še najbolj poznana podskupina veganskega prehranjevanja so presnojedci.

Veganska prehrana in hujšanje

Roko na srce, vsi si ob tem, ko nekdo reče, da je vegan, mislimo, da gre za zelo (že preveč) vitko osebo, ki se prehranjuje zgolj s solato in z ostalo nizkokalorično zelenjavo. No, marsikateri viri pravijo, da so vegani pogosto res bolj vitke postave, zato se nekateri odločijo za vegansko prehrano zgolj zaradi hujšanja. Najpogosteje razloge za hitrejše ali morda bolj učinkovito hujšanje z vegansko prehrano upravičujejo z dejstvom, da je veganska prehrana bogata z vlakninami in vodo, zaradi česar prej občutimo sitost. Treba pa se je zavedati, da je vitkost kot »prednost« veganov definirana tudi z njihovimi drugimi življenjskimi izbirami in preferencami, kot so gibanje, joga in meditacija ter pogosto velika oziroma večja povezanost veganov z naravo.

Pazljivo, da bo res zdravo!

Pri veganskem načinu prehranjevanja je potrebno pozorno načrtovati in spremljati vnos vseh potrebnih vitaminov, mineralov, maščob, beljakovin. Za zdravo kri in živčni sistem skrbi vitamin B12, ki je prisoten samo v živilih živalskega izvora. Večina veganov zato potrebam po tem vitaminu zadovolji s prehranskimi dopolnili, so pa na voljo tudi veganski izdelki, obogateni z vitaminom B12 (denimo razni kosmiči in sojino mleko), a je načeloma ta količina za zdravje premajhna. Za zdrave kosti in zobe je pomembna količina vitamina D, ki ga vegani – poleg preko sončnih žarkov – večinoma dobijo iz z vitaminom D obogatenega sojinega, riževega in ovsenega mleka, tofuja, sezamovih semen, tahinija, črnega kruha in suhega sadja. Pozornost je potrebno nameniti tudi uživanju železa, saj se le-ta iz rastlinske hrane težje oziroma slabše absorbira v telo, kot železo iz mesa. Vegani zato po večini izbirajo polnozrnat kruh oziroma moko, temno zeleno zelenjavo (denimo vodno krešo, brokoli, špinačo in blitvo), oreščke in prav tako suho sadje. Zadostiti je potrebno tudi dobrim, omega 3 maščobnim kislinam, ki skrbijo za zdravo srce in, ki jih načeloma najdemo v mastnih ribah kot sta losos in tuna. Veganski viri omega 3 maščobnih kislin pa so lanena semena, repično olje, izdelki iz soje (denimo tofu) in orehi.

Oglasno sporočilo, naročnik: dieta.si

Komentarji