V tednu pred začetkom božično-novoletnih praznikov in počitnic, 20. decembra, smo na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje s šolsko proslavo obeležili 28 let slovenske samostojnosti in enotnosti. Čeprav se morda zdi odločitev Slovencev pred toliko leti časovno zelo oddaljena, v mladih živi zavest, da so bili dogodki decembra 1990 pomembni in, da je veliko pomembnih mož in žena takrat krojilo prihodnost, v kateri živimo sedaj.
Rdeča nit prireditve so bili tokrat Slovenci, ki v današnjem času skrbijo za to, da se za Slovenijo sliši po celi zemeljski obli. Dijaki posameznih oddelkov so izbrali tistega predstavnika, za katerega se jim je zdelo, da v svetu najbolje predstavlja domovino, in ga na prireditvi na izviren in ustvarjalen način predstavili drugim. V izžrebanem vrstnem redu smo tako spoznali svetovno znanega izumitelja Petra Florjančiča, katerega življenje se zdi kot prava filmska zgodba, prvo damo Melanijo Trump, glasbeno skupino Laibach, imeli smo okroglo mizo s filozofom Slavojem Žižkom, spoznali pestro življenje predsednika Boruta Pahorja, seznanili smo se s tem, kako misijonar Pedro Opeka spreminja podobo Madagaskarja, pokukali v modni svet Petra Movrina in v zanimivo življenje najuspešnejših slovenskih športnikov, Jana Oblaka in Luke Dončiča.
Ob izjemnih predstavitvah pomembnih Slovencev smo se spomnili tudi na Prešernov rojstni dan in ta veseli dan kulture z začetka meseca ter na iztekajoče se Cankarjevo leto. Prireditev sta povezovalki Ema Lavrič in Nastja Stevanič zaključili prav z njegovimi čudovitimi besedami iz povesti Kurent: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!«
Nuša Dedo Lale