Vlada Mira Cerarja zadržana do konkretnega cilja za zmanjšanje odpadne hrane

0

Magic Brane je izredno samozavesten mož. Žirijo naj bi tako zelo navdušil, da bi morala še nekaj časa prihajati k sebi. Že 20 let se ukvarja z iluzijami ter odrsko magijo, njegova želja pa je, da bi Slovencem približal po njegovih besedah eno najtežjih umetnosti. Zakaj najtežjih? Ker vanjo vlaga veliko dela, truda in vaj, pri tem pa je zelo zahteven in natančen.

Ljubljana, 11. december 2014 – Vlada Mira Cerarja je zadržana do konkretnega cilja EU zmanjšanja količin zavržene hrane za 30 % do leta 2025. Ekologi brez meja menijo, da je stališče vlade neutemeljeno. Od Vlade Mira Cerarja zahtevajo spremembo škodljivega stališča za delovna mesta, slovensko kmetijstvo, živilsko predelovalno industrijo, trgovino in že tako tanke denarnice slovenskih družin. V času potreb po jasnih usmeritvah, se Vlada s takšnim stališčem izogiba konkretnim ciljem preprečevanja nastajanja odpadne in zavržene hrane.

Vlada RS je 4. 12. 2014 na 12. redni seji, ki jo je vodil njen predsednik dr. Miro Cerar, sprejela stališče do Predloga direktive o spremembi direktiv o odpadkih, o embalaži in odpadni embalaži, o odlaganju na odlagališčih, o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter o odpadni električni in elektronski opremi, v katerem sporoča, da Slovenija ne podpira “ambicioznih ciljev” EU, oziroma jih podpira zgolj načelno z resnimi zadržki. Tako je Vlada sporočila, da je Slovenija “zadržana do določitve konkretnega cilja preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov v celotni prehranski verigi.” Ta cilj je 30 % zmanjšanje do leta 2025 na ravni EU.

Ekologi brez meja zadržanosti Vlade Mira Cerarja do konkretne zaveze na področju odpadne in zavržene hrane nasprotujejo. Zato od Vlade zahtevajo, da podpre predlog EBM za zmanjšanje količin odpadne hrane za 50 % do leta 2025. Ta ambiciozen cilj je po njihovem stališču dosegljiv predvsem zaradi potenciala individualnega kompostiranja v gospodinjstvih, krepitve lokalne ekološke pridelave in upravljanja kratkih verig od kmeta do potrošnika.

“Vlada RS je s tem stališčem skočila na vlak tistih sil v EU, ki se upirajo ukrepom za zmanjševanje in preprečevanje nastajanja odpadkov ter oblikovanju krožnega gospodarstva, zaprtih snovnih tokov in učinkovite rabe naravnih virov, kar bi v EU ustvarilo več kot pol milijona delovnih mest. To še posebej velja za področje odpadne in zavržene hrane,” je povedal Albin Keuc, koordinator projekta o zavrženi hrani pri Ekologih brez meja. “V Sloveniji je po podatkih bivšega Ministrstva za kmetijstvo in okolje leta 2011 nastalo 168.000 ton odpadne hrane. Študije kažejo – z domačimi še ne razpolagamo – da je med odpadno hrano več kot 50 % takšne, ki se ji lahko z metodami dobrega gospodarja in modernizacijo tehnoloških procesov, izognemo.”

Ekologi brez meja se ne strinjajo niti z zadržanostjo Vlade do rokov in ciljev recikliranja. Menijo, da smo v Sloveniji v desetih letih naredili ogromen napredek na področju ločenega zbiranja, nekatere občine tako zberejo že blizu 80 % odpadkov. In dokazujejo, da so cilji realni in dosegljivi. Prepričani so, da je Slovenija sposobna z nekaj premišljenimi spremembami sistem uskladiti in jih preusmeriti v snovno izrabo. Opozarjajo še, da se predlagani cilji Evropske komisije nanašajo večinoma na preprečevanje odpadkov, ponovno uporabo, recikliranje ter kompostiranje in ne na predelavo. Recikliranje ne vključuje energetske predelave, ki ga ministrstvo v predlogu stališč še vedno navaja kot potrebno infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Energetska predelava torej po mnenju Ekologov brez meja na noben način ne bo vplivala na doseganje ciljev recikliranja. Na to so opozorili tudi v odzivu na nedavno objavljeno revizijsko poročilo Računskega sodišča o GJS sežiganja odpadkov.

Urša Zgojznik, predsednica Društva Ekologi brez meja, dodaja: “Energetska predelava je lahko povezana z doseganjem ciljev zniževanja količin odloženih odpadkov, a lahko to hitreje in stroškovno ugodneje rešimo na drugačen način: s preprečevanjem nastajanja, recikliranjem in kompostiranjem. Tako se odpadkov lotimo na obeh straneh istočasno, kar vodi v dolgoročno učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. Za preprečevanje namreč ni potrebno graditi infrastrukture, saj temelji na mehkih prijemih osveščanja različnih javnosti, ustreznih zakonodajnih podlag, ekonomskih instrumentih ter prostovoljnih dogovorih različnih akterjev. Ministrstvo za okolje in prostor še vedno ni pripravilo z direktivo zahtevanega operativnega programa preprečevanja odpadkov. Zato pozivamo vlado, da podpre predlagane cilje in spremembe evropske zakonodaje o odpadkih, ter prekine neaktivnost ministrstva in drugih akterjev na tem področju.”

Dodatne informacije:

Albin Keuc, vodja projekta Volk sit, koza cela041 749 468albin.keuc@ocistimo.si Utemeljitev ugovorov zoper stališče Vlade RS do predloga direktive o spremembi šestih odpadkovnih direktiv

Komentarji