Volkovi klali na robu Željn, gospodar razmišlja o opustitvi ovčereje

0

Minister za okolje in prostor Simon Zajc se je minuli petek mudil na Kočevskem, kjer mu je skupina kmetov v Staremu Bregu predstavila križe  trpljenja zaradi nevzdržnega pritiska zveri na prostor. Volkov in medvedov je na Kočevskem najmanj dvakrat ali trikrat več, kot jo zavajajoče prešteva tako imenovana stroka. »To so Bruseljski podaniki, ki se skozi    določene projekte mastijo z lepimi denarci in zato hlapčevsko prikimavajo evropskim uradnikom. Ščitijo zveri, malo jim je mar za človeka,« je minister slišal ob pogovoru. Na Kočevskem je 14 kmetov, ki imajo v zakupu več kot po 50 hektarjev državne zemlje, število rejene živali na teh površinah pa je vse manjše. Neusmiljeno jo malodane vsak dan redčijo zveri, zadnje leto predvsem volčji tropi, po travnikih, ki so na  vzpetinah, pa se pase jelenjad. »Skoraj vsi moramo po krmo, da bi lahko prehranili primerljiv stalež domačih živali, v tudi do trideset kilometrov oddaljene kraje. Jaz kosim na dolenjevaškemu polj, na Ribniškem,« je dejal Lojze Brdnik, največji slovenski rejec plemenske živine iz Rajhenava, nedaleč od Koprivnika. Večina kmetov je pred leti opustila rejo drobnice, saj so jo volkovi poklali, v tistih ograjah, kjer je še ostala, pa se lastniki stežka ubranijo lomastenju lačnih zveri.

Tudi Cveto Štimec iz Željn, ki ima v zakupu deset hektarjev zemlje in več let redi okoli sto ovac. Doslej volkovi njegove črede niso povohali, ob koncu tedna, komaj, ko je Zajc s Kočevske odnesel pete, se je volčji trop lotil masovnega pokola. Preštel jih je 20 zaklanih, od tega osem brejih in 12 jagnjet, veliko jih je tudi poškodovanih. Škode je za več kot pet tisoč evrov, a trpljenje nima cene.

Čreda se je pasla na robu vasi, v bližini otroškega igrišča, v več kot dva metra visoki ograji, ravno takšni, kot jo zahteva stroka. A zanje to ni bila ovira. »Še ugotavljamo, kako so planili nanjo. Poškodb na žici ni videti, verjetno so jo zlahka preskočili. Ko jim zadiši po pojedini, so zmožni vsega,« je gospodar skrušen stal ob grmadi kadavrov na traktorski prikolici. Po napadu ponoči se je na kraški zelenici pod željnskim hribom tiščalo 100 kosov drobnice. »Seveda je vsa prestrašena, še ugotavljam, koliko jih je poškodovanih. Zagotovo jih bo še najmanj deset poginilo od poškodb, nekaj jih je zaradi hude stiske tudi skotilo jagnjeta. Krvi in sledi po travniku je veliko, kar pomeni, da je trop sprva utrujal ovce in se zaletaval v najšibkejše med njimi, breje. Vsem so preklali vratove, mastili se niso toliko,« se mu orosijo oči. Cveto Štimec pravi, da nadaljuje ovčerejsko tradicijo, ves denar, ki ga je zaslužil, je vlagal v posodobitev pašnika in širjenje črede. A tako več na gre naprej. Tudi on se pridružuje sotrpinom, ki so vse bližje, da opustijo kmetovanje in se, kot je dejal, »priklopijo na socialno pomoč«. Božidarja Peteha iz civilne iniciative Aktivna Kočevska, po vsem tem ne bo čudilo, če se bodo kmalu prizadeti lotili organizirane samoobrambe pred zvermi. Kaj šibkejšem (drugega) še preostane?

(mgć)

Komentarji