Vre, vre, vre…

0
Miran Kohek, krošnjar in davkarija, predpisi....

Poletni čas je čas, ko so dobrodošle bolj lahkotne teme…Ribniški krošnjar in lončar sta bila že v starih časih znana daleč po svetu, saj sta pri ponujanju svojih ret, rešet, sit in loncev morala znati uporabljati “namazan” jezik in raje prihajati pred ljudi s šaljivo kot žalostno besedo. Da je šegavost od vedno doma v ribniški dolini so v 80 – letih prejšnjega stoletja v Ribnici organizirali Festival humorja, satire in karikature. (bila sta dva, prvi leta 1986 in drugi leta 1988). Za to so bili zaslužni Ribničanje Janez Debeljak, Miha Mate, Stane Kljun, Marjan Tršar in še drugi. Ob prebiranju aforizmov, humoresk, karikatur, ki so ob vsakem festivalu izšle v knjigi so številne aktualne še danes. Nekaj izmed njih sem izbral za vas, za lepši poletni čas.

RIBNIČAN

Ribničana, ki je krošnjaril po svetu, je pot zanesla v Drežnico pod Krnom. Ustavil se je pri hiši, kjer so ravno sedli h kosilu. Mama je zabelila žgance, družina pa je posedla okoli mize in začela jesti iz ene sklede. Ribničan jih je gledal, domači pa nič. Ker je bil lačen, je vprašal: ” Ali bo tudi zame kaj?”. Gospodar je odgovoril: ” No ja, pa prisedite.”

Ko je prisedel, je iz žepa potegnil leseno žlico, jo nekaj časa gledal, nato pa dejal: ” Vidite, take žlice delamo pri nas. Imamo osla, ki je lesene ostruške. Nataknemo mu zelena očala, pa misli da je travo. Skozi zadnjo plat pa potem pride poleno. Ko je dolgo kot tale žlica, ga odrežemo in iz njega oblikujemo žlico. Tudi to mojo smo naredili iz takega polena.”

Domačim se je jed takoj priskutila, Ribničan pa je potegnil, skledo k sebi in rekel: ” Še večji osli ste pa vi, ki mi verjamete” in vse pojedel.

Ivo Brodej, moral bi kaj pojesti….ali pa…mokre robe je bilo dovolj, pasala bi suha roba….

AFORIZMI

  • Luč, ki nas vodi iz krize, je tako močna, da smo vsi zaslepljeni.
  • Tovariši, ki se borijo za stolčke, imajo v bistvu v mislih zofe.
  • Smo država, v kateri se bolj splača pasti lenobo kot ovce.
  • Ko je človek izumil hladilnik, je postal pokvarljivo blago.
  • Ne vem, ali smo levičarji, ker imamo obe roki levi, ali imamo obe roki levi, ker smo levičarji.
  • Z resnico je tako kot z vodo: čeprav je kalna, je še vedno voda.
  • V naši domovini se res pogosto ne ve, kdo pije, vedno pa se ve, kdo plača.
  • S sladko deklico prideš tudi do grenkih izkušenj.

Peter Lesar, zbiratelj razglednic ribniške doline

vir: knjigi Bodeče vreteno in Vre,vre,vre…

Komentarji