Zakaj in kdaj začeti s športno aktivnostjo otrok

0
Vir: running.competitor.com

Telesna oziroma bolj natančno športna aktivnost ima v vseh življenjskih obdobjih zelo pomembno vlogo. Vpliva namreč na telesno kot tudi duševno zdravje.

RAZLIKA MED VADBO IN TRENINGOM

Otroci bi se morali čim prej vključiti v proces vadbe in ne nujno treninga. Takoj na začetku bi rad na razumljiv način pojasnil razliko med vadbo in treningom. Vadba je povišana telesna aktivnost s pomočjo naravnih oblik gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek, skakanje, metanje, lovljenje in drugo), ki nima točno določenega cilja, oziroma je njen cilj le povečana poraba energije v določenem časovnem obdobju. Trening pa ima točno določen cilj (izboljšanje hitrosti teka, dolžine skoka, višine izmeta in podobno). Vadba bi torej vedno morala biti zabavna za otroka (pritisk zmage je neznaten), trening pa mlajšim otrokom pogosto ni tako zabaven, kot bi si starši mislili. Vadbo bi lahko poimenovali tudi športna rekreativna dejavnost, trening pa selekcijski šport mladih.

POZITIVNI VPLIVI

Ukvarjanje s športno aktivnostjo ima za otroka več pozitivnih vplivov. Najprej seveda pomislimo na kondicijo in zdravje ter razvoj psihomotoričnih sposobnosti. Ne smemo pa pozabiti tudi na razvijanje samopodobe in socializacijo, saj bo v vsakem športu otrok imel stik z ljudmi, s katerimi bo moral komunicirati in sodelovati.

Šport v otroštvu pozitivno vpliva na količino mišične mase v odraslosti (več mišične mase), količino maščobne mase (manj maščobnih celic) ter kostno maso (višja kostna masa), kar je še posebej pomembno pri deklicah. Pozitivni vplivi športa pa so bili dokazani tudi na astmatične mladostnike.

Dokazana je tudi korelacija učnega uspeha ter količine ter rednosti športne aktivnosti. Športna aktivnost namreč vpliva na organizacijo dela oziroma učenja, zato se športniki lažje učijo in pogosto dosegajo boljši učni uspeh.

Pedagoški oziroma vzgojni ideal trenerjev oziroma vseh delavcev v športu ter staršev bi moral biti, da se šport vtisne v srca otrok. Otroku je potrebno dati znanje in ga navdušiti, da mu bo kasneje v življenju šport del vsakdana.

UPAD ZMOGLJIVOSTI IN POSLABŠANJE ZDRAVJA OTROK

Na žalost pa so nedavne dolgoročne raziskave pokazale, da količina telesne aktivnosti s starostjo otrok upada. Dekleta pa naj bi bila v puberteti manj aktivna kot fantje. Posledica tega je seveda upad kondicije mladih, kar se tudi vidi predvsem pri rezultatih motoričnih testov energijskega značaja in značaj moči (tek 60m in 600m, vesa v zgibi in upogib trupa). S tem je povezana debelost in kasneje tudi pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni (povišan krvni sladkor, oziroma povečana inzulinska odpornost, povišan krvni tlak in povečana količina trigliceridov v krvi). Tudi neprimerna telesna drža je v večini primerov posledica neaktivnosti.

Sladkorna bolezen tipa II in ateroskleroza se namreč začneta že v zgodnjem otroštvu. To je namreč obdobje, ko se v človeku oblikujejo osnovne življenjske navade in vrednote: Organizacija prostega časa za šport, način prehranjevanja, odnos do nezdravih navad (kajenje, alkohol in droge) ter druge. Aktiven življenjski slog se namreč prenaša iz zgodnjih v kasnejša življenjska obdobja.

DUŠEVNE KORISTI

Otroci, ki se ukvarjajo s športom imajo višjo samozavest in bolj dejaven odnos do sveta okoli sebe. Lažje se tudi sprostijo, torej so podvrženi manjšim količinam stresa. Športniki so tolerantnejši do drugih, izražajo manj agresije in so bolj asertivni. Potreba po vznemirjenju se s športom precej zmanjša. Seveda najdemo tudi izjeme, ker na razvoj človekove osebnosti vpliva tudi družinsko okolje, drugo zunanje okolje ter geni, vendar v grobem šport spodbuja razvoj boljše osebnosti.

KAJ, KDAJ IN KOLIKO

Vprašanje ni gibati ali ne, temveč katera telesna aktivnost je za otroka najprimernejša in koliko. To pa je seveda odvisno predvsem od starosti, želj posameznika, okolja ter zmožnosti družine. V populaciji obstaja namreč velika individualna variabilnost v procesu biološkega zorenja.

Če je vprašanje, kdaj začeti oziroma otroka vključiti v prvo (temeljno) fazo vadbe, lahko rečemo, da je to nekje pri 6 letih, vendar je tudi prej zelo pomembno, da je otrok aktiven. V tej fazi se skozi igro osvaja naravna gibanja (plazenja, plezanja, kotaljenja, osnove teka, skokov, rokovanja s predmeti, osnovne gimnastične prvine in drugo. S tem se razvijajo osnovne motorične sposobnosti, kot so agilnost, ravnotežje, koordinacija, hitrost, vzdržljivost in moč.

ZAKLJUČNA MISEL

»Otrok ni miniatura odraslega človeka. Otroci gledajo, mislijo in čutijo na svoj način. Narava hoče, da smo otroci prej, preden postanemo odrasli. Otrok se upira, če ne upoštevamo njegovih naravnih lastnosti in ker mu jemljemo veselje do otroštva.« (Rosseau)

David Gole, dipl. kineziolog

FB: David Gole – Vadba in prehrana

Komentarji